Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (41.703-41.727)
- tapljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: tapljala ga je po roki; tapljati konja po vratu / z brisačo se je tapljala po obrazu / spodbudno ga je tapljal po ramenu trepljal ∙ ekspr. mravlje tapljajo s tipalnicami tipajo 2. ekspr. tiho hoditi: veselo je tapljal in drobil okoli; jagnje je tapljalo zraven matere / slišal ga je, kako taplja po stopnicah ♪
- taponíranje -a s (ȋ) glagolnik od taponirati: taponiranje okoli oči ♪
- taponírati -am nedov. in dov. (ȋ) kozm. večkrat zapovrstjo narahlo in hitro dotakniti se z blazinicami prstov: taponirati okolico ust ♪
- tarantás -a m (ȃ) v ruskem okolju, nekdaj voz za prevažanje ljudi: zapreči trojko v tarantas; pripeljati se s tarantasom ♪
- tarantéla -e ž (ẹ̑) 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela; raziskovalec tarantel 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo ♪
- taratájka -e ž (ȃ) v ruskem okolju lahek dvokolesni voz: peljati se s taratajko ♪
- tárbuš in tarbúš -a m (ȃ; ȗ) v arabskem okolju fesu podobno pokrivalo: pokriti se s tarbušem ♪
- tárča -e ž (ȃ) 1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju: postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja: umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦ fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri 2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje: biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov ♪
- tarífa -e ž (ȋ) 1. seznam storitev z navedbo cen: objaviti, sestaviti tarifo; nosaška, odvetniška, poštna tarifa; telefonska, železniška tarifa; tarifa za bančne storitve; veljavnost tarife // seznam elementov z ustreznimi cenami za obračunavanje porabe, uporabe česa: vodarinska tarifa; tarifa za električno energijo, stanarino // cena, določena v takem seznamu: zvišati tarifo; plačati po tarifi; nizke tarife za morski promet 2. navadno s prilastkom seznam predmetov, storitev, za katere se plača davščina, z navedbo višine davščine na enoto: sprejeti carinsko tarifo; davčna, uvozna tarifa ♦ ekon. mezdna tarifa v kapitalistični ekonomiki po kateri se plača delavcu mezda; žel. diferencialna tarifa večja ali manjša od tiste, ki splošno velja ♪
- tarifírati -am dov. in nedov. (ȋ) določiti plačilo po tarifi: tarifirati storitev tarifíran -a -o: visoko tarifirano blago ♪
- tárnati -am nedov. (ȃ) govoriti, pripovedovati o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: tarnal bi, če bi kaj pomagalo; tarnal je, da težko živi; tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem; nič hudega mu ni, preveč tarna / v pismih samo tarna / tarnala je, da skoraj nič ne vidi pritoževala se je // z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenci so vzdihovali in tarnali; ekspr. tarnala je, da bi se je kamen usmilil zelo tarnáje: tarnaje je hodila po sobi tarnajóč -a -e: tarnajoč glas; tarnajoča ženska; tarnajoče pismo; prisl.: tarnajoče pripovedovati ♪
- tarók -a m (ọ̑) družabna igra s štiriinpetdesetimi kartami, od katerih jih je enaindvajset z rimsko številko: igrati tarok; partija taroka / iti na tarok; vabil ga je k taroku ∙ pog. sedla sta in vrgla tarok začela igrati tarok // igr. vsaka igralna karta pri taroku z rimsko številko in škis: izigrati tarok; bil je brez tarokov; neskl. pril.: igr. tarok karte karte, ki se uporabljajo pri igranju taroka ♪
- tarokírati -am nedov. (ȋ) igrati tarok: povabiti koga tarokirat; tarokirati s prijatelji ♪
- tárpan in tarpán -a m (ȃ; ȃ) zool. konju podobna izumrla žival, Equus caballus: v azijskih stepah živeči tarpani ♪
- tartána -e ž (ȃ) 1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano 2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane ♪
- tartífovski tudi tartuffovski -a -o [druga oblika tartíf- tudi tartúf-] prid. (ȋ; ȗ) knjiž. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifovsko pretvarjanje ♪
- tartífski tudi tartufski -a -o [druga oblika tartíf- tudi tartúf-] prid. (ȋ; ȗ) knjiž. 1. tak kot pri Molièrovem Tartuffu: tartifska dvoličnost 2. hinavski, licemerski: tartifski človek ♪
- tartúf -a m (ȗ) nar. primorsko gomoljika: dresirati pse za iskanje tartufov ♪
- tárzanski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Tarzanu: tarzanski krik; tarzanska postava ♪
- tása -e ž (á) pog. okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi; pladenj: postaviti kozarce na taso; prinesti kosilo na tasi; kovinska, steklena tasa; ovalna tasa ♪
- tastatúra -e ž (ȗ) 1. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tipkovnica, tipkalnica: čistiti tastaturo; teleprinterska tastatura; tastatura pisalnega stroja, računalnika; razporeditev tipk na tastaturi 2. knjiž. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu; klaviatura: pianistova roka hiti po tastaturi ♪
- táster -ja m (á) 1. stikalo s tipko: vrtljivo stikalo in taster 2. del naprave, na katerega se pritiska pri oddaji besedila z Morzejevo abecedo: pritisniti na taster ♪
- táščin -a -o prid. (ā) nanašajoč se na taščo: taščin odnos do snahe ● poljud. taščin jezik sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, strok. sansevierija ♪
- táška -e ž (ȃ) nižje pog. 1. torbica: izgubila je taško z dokumenti 2. aktovka: poslovna taška ♪
- tát -ú tudi -a m, mn. tatóvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé (ȃ) 1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec / kot psovka tat tatinski ∙ prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče ♪
41.578 41.603 41.628 41.653 41.678 41.703 41.728 41.753 41.778 41.803