Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (41.503-41.527)


  1.      šúm  -a m (ȗ) 1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi: delati, povzročati šume; zaslišati šum; vznemiriti se zaradi vsakega šuma; glasen, pridušen, rahel, tih, zamolkel šum / brez šuma oditi iz sobe; s šumom pasti na tla // šumenje: šum listja v vetru; šum morja, reke / igranje je prešlo v nerazločen šum 2. ekspr. šumu podobni glasovi, nastali zaradi govorjenja, premikanja, navadno več osebkov: iz razreda je bilo slišati pritajen šum; v dvorani je nastal velik šum; z ulice je prihajal šum množice 3. knjiž. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje; hrup: njena poroka je povzročila velik šum / njegovi nastopi so povzročili veliko šuma ● nar. šum pada v globino slap ◊ fiz. šum zvok, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; lingv. soglasniški šum glasovna prvina, značilna zlasti za izgovor nezvočnikov; med. šum zvok, ki se sliši pri avskultaciji; ptt šum prostora skupek zvokov v prostoru, ki motijo telefonski pogovor; rad. šum šumenju podobni glasovi v radijskem, televizijskem sprejemniku kot motnja zaradi šibkega vhodnega signala ♪
  2.      šúma  -e ž (ú) nar. gozd: hoditi po šumi / svetle bukove šume / posekati šumo ♪
  3.      šumèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki šumi: šumeč potok, slap / šumeči gozdovi; šumeča svilena obleka / šumeči in piskajoči glasovi / ekspr. šumeča množica ∙ ekspr. rad ima šumeče svatbe glasne, hrupne ♦ agr. šumeča pijača pijača, ki ima veliko ogljikovega dioksida šuméče prisl.: voda je šumeče pršela na vse strani; prim. šumeti ♪
  4.      šumênje  -a s (é) glagolnik od šumeti: preprečiti šumenje; šumenje listja, vej v vetru / slišati šumenje; glasno, tiho, zamolklo šumenje reke / šumenje z obleko, s papirjem / šumenje čebel v panju / šumenje množice v dvorani / šumenje v glavi, ušesih ◊ agr. šumenje vina pojav, pri katerem se iz vina izloča ogljikov dioksid v obliki mehurčkov ♪
  5.      šuméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevje, suho listje šumi v vetru; morje, slap šumi; voda v loncu že šumi, kmalu bo zavrela; glasno, tiho šumeti; brezoseb. veter je pihal, da je šumelo / celofan papir šumi; svila šumi / ekspr., z notranjim predmetom gozdovi so šumeli svojo pesem / zunaj je šumel veter // povzročati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: neprestano se je presedala in šumela z obleko; ves čas je šumel s papirjem; šumel in ropotal je pred vrati, dokler mu niso odprli // s prislovnim določilom šumeč se premikati: potok šumi po dolini / slap šumi v kotanjo šumeč pada / ekspr. v svilenem krilu je šumela po dvorani šumeč z oblačili šla; pren., ekspr. mimo nas šumi čas 2. v zvezi s čebela s premikanjem telesa, kril povzročati šumenju podobne glasove: čebele šumijo v panju; brezoseb. v čebelnjaku je prijetno šumelo / ekspr. ob poti je šumel čebelnjak 3. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati šumenju podobne glasove: množica v dvorani je šumela; brezoseb. v razredu je šumelo kakor v panju ∙ ekspr., redko vse ženske so šumele o tem govorile, šušljale 4. brezoseb. imeti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: temnilo se mu je pred očmi in v glavi mu je šumelo; šumelo ji je v ušesih // ekspr. imeti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja: še dolgo mu je šumelo v glavi od bučne glasbe / v glavi mu je kar šumelo od številnih vprašanj šumé knjiž.: voda je šume padala v strugo šumèč -éča -e: potok je šumeč tekel med skalovjem; prim. šumeč ♪
  6.      šumotánje  -a s (ȃ) knjiž. (pritajeno) šumenje: šumotanje listja, trave; šumotanje potočka / šumotanje svile / slišati je bilo šumotanje korakov ♪
  7.      šúnka  -e ž (ȗ) pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti ♪
  8.      šúnkarica  -e ž (ȗ) gastr. salama z nadevom iz koščkov svinjskega stegna in slanine: posebna salama in šunkarica ♪
  9.      šúnkin  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na šunko: pes je glodal veliko šunkino kost / šunkin nadev ♪
  10.      šúpa  -e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak ♪
  11.      šús  -a m (ȗ) 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol ♪
  12.      šušljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo // redko šepetati: šušljati komu na uho 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi ♪
  13.      šušmár  -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji ♪
  14.      šušmáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari ♪
  15.      šušmárjenje  -a s (á) glagolnik od šušmariti: tako pisanje je šušmarjenje / preprečevati šušmarjenje ♪
  16.      šušmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko ♪
  17.      šušmárstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo 2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo ♪
  18.      šušnjáti  -ám nedov. (á ȃ) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja ♪
  19.      šúta  -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute ♪
  20.      šváb  -a m (ȃ) 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi ♪
  21.      švabaríja  -e ž (ȋ) slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije ♪
  22.      švabobránec  -nca m (ȃ) slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev ♪
  23.      švábski  -a -o prid. (ȃ) slabš. nemški: skozi vas je šla švabska patrulja; švabsko taborišče ♪
  24.      švadronêr  -ja m (ȇ) zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja ♪
  25.      švadronírati  -am nedov. (ȋ) zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira ♪

   41.378 41.403 41.428 41.453 41.478 41.503 41.528 41.553 41.578 41.603  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA