Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (41.228-41.252)



  1.      šómoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šomoštrska služba ∙ star. zadosti mu je njenega šomoštrskega govorjenja vsiljivega dajanja nasvetov, naukov
  2.      šòp  šôpa m ( ó) 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop 3. redko pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
  3.      šópa  -e ž (ọ̑) nar. vzhodno snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: zložene šope; prekriti streho s šopami
  4.      šôpast  -a -o prid. (ó) 1. ki je v šopih: ob poti je rasla šopasta trava / njegovi šopasti lasje 2. podoben šopu: šopaste korenine / za te rastline je značilna šopasta rast ♦ obrt. šopasta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit večkrat potegne skozi petljo prejšnje vrste šôpasto prisl.: šopasto razvrščeni listi
  5.      šópati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. gačiti: šopati medveda 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem ∙ nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti
  6.      šôpek 1 -pka m (ó) urejen skupek narezanega, natrganega cvetja, navadno povezanega: šopek je ovenel; dobiti šopek; nabrala je velik šopek; izbirati rože za šopek; priti s šopkom v roki; šopek rdečih nageljnov / poročni šopek / povezati rože v šopek; pren. pianist je zaigral šopek priljubljenih skladb // z rodilnikom nekaj skupaj povezanih istovrstnih stvari: kupiti šopek peteršilja, redkvic ♦ gastr. dišavni šopek z nitjo povezan šopek različnih dišavnic, ki se dodaja nekaterim jedem med kuhanjem
  7.      šopíriti  -im nedov.) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
  8.      šopírjenje  -a s () glagolnik od šopiriti: njegovo šopirjenje jih moti / oblastniško šopirjenje
  9.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev
  10.      šôta  -e ž (ó) gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo rastlinskih ostankov, zlasti mahov: rezati šoto; nastanek šote; uporaba šote v vrtnarstvu; šota in premog
  11.      šôtast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na šoto: šotasta površina / v severnih krajih imajo koče šotaste strehe
  12.      šôtor  -óra in -ôra mọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranicoekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet
  13.      šotóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šotor: šotorni količki; šotorno platno / knjiž. šotorno naselje kamp
  14.      šotoríšče  -a s (í) 1. taborišče: šotorišče turške vojske / vojaško šotorišče 2. knjiž. kamp: preživeti počitnice v šotorišču; šotorišče s trgovino / prostor je primeren za šotorišče
  15.      šotórka  -e ž (ọ̑) kos šotorskega platna zlasti za zasilno zaščito pred padavinami, vetrom: razgrniti, zviti šotorko; ogrniti se s šotorko; nepremočljiva šotorka; šotor, sestavljen iz šotork
  16.      šotorovína  -e ž (í) močna gosta tkanina iz tanjše preje, navadno impregnirana, ki se uporablja zlasti za šotore: izdelovati šotorovino iz konoplje, lanu; voz, prekrit s šotorovino; torba iz šotorovine
  17.      šotórski  tudi šotôrski tudi šôtorski -a -o prid. (ọ̑; ō; ó) nanašajoč se na šotor: šotorska streha; klini in šotorske vrvice / šotorsko platno / ekspr. preživljati dopust v šotorskem naselju v kampu ∙ šotorski praznik pri judih jesenski praznik v spomin na štiridesetletno potovanje po puščavi po odhodu iz egiptovske sužnostišport. šotorsko krilo
  18.      šovinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na šoviniste ali šovinizem: šovinistična gesla / teroristične in šovinistične organizacije / šovinistična nestrpnost; šovinistično sovraštvo šovinístično prisl.: šovinistično nastopati proti komu; šovinistično obarvan članek
  19.      šovinízem  -zma m () prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem ∙ ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske
  20.      špagét  -a m (ẹ̑) nav. mn. podolgovat tanek izdelek iz testa: kupiti kilogram špagetov / odcediti špagete; krožnik špagetov / špageti s paradižnikovo omakogastr. špageti na milanski način, po milansko z milansko omako
  21.      špágica  -e ž () nižje pog. vrvica: špagica mošnjička se je strgala ∙ nižje pog. držati koga na špagici imeti ga popolnoma v oblasti
  22.      špáhtel  -tla m (á) nižje pog. lopatica (za strganje, kitanje): špahtel za kitanje / ta slikar je delal več s špahtlom kot s čopičem
  23.      špájk  -a m () nar. gorenjsko zdravilna špajka: korenine špajka
  24.      špájka  -e ž () bot. rastlina z rdečkastimi ali belimi cveti v socvetju, Valeriana: špajka in kalužnica / dvodomna, skalna, zdravilna špajka ∙ čaj iz špajke iz korenin zdravilne špajke
  25.      špalír  -ja m () 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju // ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice // s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir

   41.103 41.128 41.153 41.178 41.203 41.228 41.253 41.278 41.303 41.328  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA