Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (41.178-41.202)


  1.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil ♪
  2.      šlìk  medm. (ȉ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: šlik, šlik, se ji je posmehoval; strgala mu je korenček: šlik šlak ♪
  3.      šlíkniti  -em dov. (í ȋ) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih ♪
  4.      šlôgati  -am tudi šlógati -am nedov. (ȏ; ọ̑) nižje pog. vedeževati, prerokovati: šlogala ji je iz kart ♪
  5.      šmájser  -ja m (á) voj. brzostrelka, imenovana po konstruktorju Schmeisserju: biti oborožen s šmajserjem // žarg. brzostrelka sploh: partizan s šmajserjem ♪
  6.      šmáren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na Marijo, Kristusovo mater: šmarni praznik / Šmarna gora ● nar. na nebu je zagledal šmarni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; Severni križ; nar. šmarni pajek pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa; križavec; nar. zdravilne rastline, nabrane med šmarnimi mašami v krščanskem okolju v času med velikim in malim šmarnom; nekdaj šmarna petica petica z Marijino podobo na eni strani; star. še nikoli je nisem videl tako šmarne zelo lepo, izbrano oblečene ◊ bot. pisana šmarna detelja do 1 m visoka rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v glavicah, Coronilla varia; šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis ♪
  7.      šmárnica  -e ž (á) 1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic 2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico // vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice 3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice 4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice 5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti ♪
  8.      šmárno  prisl. (á) nar. dolenjsko slabo, nekvalitetno: to je pa res šmarno narejeno ♪
  9.      šmènt  šmênta in šménta m (ȅ é, ẹ́) 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj! ∙ ekspr. od šmenta ste hitri zelo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja ♪
  10.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno ♪
  11.      šmíckati  -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno švrkati: šmickati koga po nogah ♪
  12.      šmínka  -e ž (ȋ) pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic; ustnice si je namazala s šminko; šminka in puder / mastna šminka 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati obrazu primerno šminko; s šminko poudarjene obrvi ● žarg. v tem lokalu se zbira sama šminka ljudje, ki z lepo, moderno obleko, s svojim vedenjem vzbujajo pozornost ♪
  13.      šmír  -a m (ȋ) nižje pog. 1. kolomaz: namazati kolo s šmirom 2. kar je malo vredno, nepomembno: to ni nič posebnega, to je navaden šmir / za vsak šmir joka za vsako malenkost ♪
  14.      šmíra  -e ž (ȋ) žarg., gled. (potujoča) gledališka skupina, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: slog predmestne šmire // neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: videti je bilo mogoče veliko igralskih dosežkov, a tudi veliko šmire ♪
  15.      šmiránt  -a m (ā á) žarg., gled. (potujoči) gledališki igralec, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: on ni umetnik, ampak šmirant ♪
  16.      šmirántstvo  -a s (ā) žarg., gled. neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: diletantstvo in šmirantstvo ♪
  17.      šmírgel  -gla m (í) nižje pog. smirkov papir: čistiti s šmirglom; neskl. pril.: šmirgel papir ♪
  18.      šmís  -a m (ȋ) nar. končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec: bič s šmisom ∙ zastar. šmisi po obrazu brazgotine (po dvoboju s sabljo, mečem) ♪
  19.      šmohórka  tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó) nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke ♪
  20.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkost ● nižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je ♪
  21.      šmúglati  -am nedov. (ȗ) nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe ♪
  22.      šnávcer  -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer ♪
  23.      šnjúr  -a m (ȗ) nav. mn., zool. srebrno zelenkaste morske ribe s pasom trnastih lusk vzdolž bokov, Trachuridae ♪
  24.      šnófati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš ♪
  25.      šnórkel  -kla m (ọ́) voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan ♪

   41.053 41.078 41.103 41.128 41.153 41.178 41.203 41.228 41.253 41.278  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA