Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (40.978-41.002)



  1.      šestnajstínka  -e ž () nav. ekspr. šestnajstina: dobiti samo šestnajstinko od vsega premoženja ♦ muz. šestnajstina celinke
  2.      šéstnajstlétnik  in šestnájstlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) šestnajst let star fant: v parku se je zbrala skupina šestnajstletnikov; težave šestnajstletnika
  3.      šéstodstóten  -tna -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ki znaša šest odstotkov kake celote: šestodstotne obresti / šestodstotno povečanje proizvodnje
  4.      šestórica  -e ž (ọ̑) skupina šestih oseb: vsa šestorica se je zbrala ob robu gozda / poročilo šestorice strokovnjakov // knjiž. skupina šestih enot: šestorica znakov
  5.      šestošólec  -lca m (ọ̑) učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke // nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec
  6.      šéstrazréden  -dna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest razredov, oddelkov: šola je šestrazredna / nekdaj šestrazredna gimnazija šestletna gimnazija
  7.      šéststo  štev. neskl., stil. šéststo šéststotih (ẹ̑) izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600
  8.      šésttédenski  -a -o [dǝn] prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja šest tednov: šesttedenski dopust; šesttedensko potovanje
  9.      šéškati  -am in šêškati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. ekspr. tepsti, pretepati: šeškati porednega otroka; šeškati z roko, s šibo 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: šeškati na svatbah ● nar. ves dan je šeškal v mestu beračil
  10.      šétati  -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄) zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani šetajóč -a -e: šetajoč po trgu, je srečal prijatelja
  11.      ševró  -ja m (ọ̑) usnj. usnje iz kozje kože, kozlovina: izdelovati ševro; čevlji iz ševroja; neskl. pril.: ševro usnje
  12.      šíba  -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb
  13.      šíbanje  -a s () glagolnik od šibati1: šibanje kot kazen / šibanje podkupovanja v časopisih
  14.      šíbek  stil. šibák šíbka -o stil.prid., šibkéjši (í í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjo a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok ● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabolit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom šíbko stil. šib prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke
  15.      šibéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž., redko slabeti: zadnje leto je začel šibeti / moči mu šibijo pešajo
  16.      šíbičen  -čna -o prid. (í) obrt., v zvezi šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove: kvačkati šibične petlje
  17.      šibíka  -e ž (í) žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: jeklena šibika / srebro v šibikah ♦ voj. šibika za čiščenje cevi pri brzostrelki, puški
  18.      šibína  -e ž (í) star. šiba: odrezal je ravno šibino; leskova, vrbova šibina
  19.      šibíti se  -ím se nedov. ( í) 1. upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena: ni hotel stati na deski, ker se je preveč šibila / veje so se šibile od obilnega sadja; brv se šibi pod našo težo / ekspr. šibiti se pod nahrbtnikom // ekspr. izraža, da se kaj pojavlja v veliki količini: miza se je šibila od dobrot; stojnice se šibijo pod razstavljenimi predmeti 2. biti šibek, oslabel: kolena se mu šibijo od utrujenosti; od vročine se je šibil kakor omamljen šibíti knjiž. 1. upogibati, kriviti: veter je šibil drevesa 2. povzročati, da je kaj šibko, oslabelo: lakota jim je šibila noge šibèč se -éča -e: hodili so, šibeč se pod težkim tovorom; komaj se je držala na šibečih se nogah
  20.      šíbje  -a s () več šib, šibe: šel je nabirat, rezat šibje / košara, ograja iz šibja; sveženj šibja // grmovje s šibami: v šibju je zašumelo; nizko šibje ob reki
  21.      šíbka  -e ž () žarg., teh. kovinska paličica, navadno lita: preprogo so pritrdili na stopnišče s šibkami iz medi / uliti jeklo v šibke
  22.      šíbnat  -a -o prid. () ki je iz šib: šibnat koš; šibnata metla; ograja je šibnata
  23.      šíbra  -e ž () svinčena kroglica za polnjenje nabojev: v nogo ga je zadelo nekaj šiber; zlitina za šibre; naboj s šibrami / lovci so streljali s šibrami; puška na šibre ● zastar. udaril je s krampom in od kamna je odletela šibra drobec, koslov. naboj, napolnjen s šibrami deseticami; rib. šibra svinčena kroglica, s katero se pri lovu z ličinko obteži končni del vrvice
  24.      šíbrovka  -e ž () puška za streljanje s šibrami: streljati s šibrovko
  25.      šíček 1 -čka m () knjiž., ekspr. nož, nožek: s tem šičkom se še urezati ne moreš

   40.853 40.878 40.903 40.928 40.953 40.978 41.003 41.028 41.053 41.078  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA