Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (40.528-40.552)



  1.      súperlativ  -a m () 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti
  2.      súperlativen  -vna -o prid. () nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna
  3.      súpernóva  -e ž (-ọ̑) astr. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove
  4.      súperoksíd  in superoksíd -a m (-; ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila
  5.      súperprevóden  -dna -o prid. (-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine
  6.      súperprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca
  7.      súperrevizíja  tudi súperrevízija -e ž (-; -í) višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo ♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika
  8.      supersónik  -a m (ọ̄) žarg., aer. nadzvočno letalo: leteti s supersonikom
  9.      súpertánker  -ja m (-á) navt. tanker z zelo veliko nosilnostjo: graditi supertanker
  10.      supervízor  -ja m () film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor
  11.      supírati  -am nedov. in dov. () v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji
  12.      suplementáren  -rna -o prid. () knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora ♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180°
  13.      suplêntski  in supléntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na suplente: suplentsko mesto / suplentska leta je preživel v podeželskem mestu
  14.      supletíven  -vna -o prid. () lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene
  15.      suponírati  -am nedov. in dov. () knjiž. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost; predpostavljati: suponiramo, da je to že znano / zakon suponira osebno svobodo / pri prevajalcu suponiramo dobro poznavanje kulture pričakujemo, predvidevamo; suponiral je, da to ni namenjeno njemu menil, mislil suponíran -a -o: suponirano dejstvo
  16.      supozitórij  -a m (ọ́) med. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko; svečka
  17.      súpraprevóden  -dna -o prid. (-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost: supraprevodna kovina / supraprevodni kabel
  18.      súpraprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost: supraprevodnost svinca
  19.      supremacíja  -e ž () knjiž. premoč, nadvlada: supremacija večjega naroda nad manjšim / ekonomska, kulturna supremacija
  20.      súra  -e ž (ū) v muslimanskem okolju poglavje v koranu: brati, peti sure; sura deset
  21.      súrdopedagóg  -a m (-ọ̑) strokovnjak za surdopedagogiko: surdopedagogi in logopedi
  22.      súrdopedagógika  -e ž (-ọ́) specialna pedagogika za slušno prizadete: strokovnjak za surdopedagogiko
  23.      súrka  -e ž () v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu: nositi surko; oblečen v surko
  24.      suròv  -óva -o prid., suróvejši ( ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
  25.      suróvec  -vca m (ọ̑) 1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce 2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca

   40.403 40.428 40.453 40.478 40.503 40.528 40.553 40.578 40.603 40.628  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA