Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (40.403-40.427)
- stvòr stvôra m (ȍ ó) 1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor: po cesti se mu je bližal čuden stvor; ta stvor je komaj podoben človeku / beden, pokvarjen stvor / to ni ženska, to je stvor 2. slabš. stvaritev, delo, ki zaradi svojih značilnosti vzbuja odpor: njegove slike so nemogoči stvori; to pisanje je stvor brez pravega namena / stvor človeške domišljije 3. zastar. (ustvarjeno) bitje: zasmilil se mu je droben stvor, ki je ostal brez matere; stvori in predmeti / človeški stvor ♪
- stvóriti -im dov. (ọ̄) zastar. ustvariti: pesnika je zanimalo vse, kar je stvoril človeški duh / stvoriti v domišljiji / stvoriti nove besede ● zastar. nikoli mu ni stvoril nič hudega storil; zastar. to se je stvorilo v njegovi glavi nastalo ♪
- sú medm. (ȗ) klic drobnici pridi(te) sem: klicati kozlička: su, su, su ♪
- súb medm. (ȗ) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub ♪
- sub... ali súb... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) nižjega položaja česa glede na položaj česa drugega: subalpski, subpolaren, subtropski b) podrejenosti: subdiakon, subordinacija c) manjše stopnje česa: subakuten, subkontinent, subkultura, subminiaturen ♪
- súbdominánten -tna -o prid. (ȗ-ȃ) muz., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo ♪
- subjékt -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje: subjekt te nevarnosti navadno ne opazi ∙ slabš. ne ukvarjaj se s tem podlim subjektom človekom, osebo 2. publ. kdor odloča, pomembno vpliva: hoteti postati subjekt; delovna skupnost mora biti suveren subjekt, ne pa samo pasivni objekt / družbeni, idejni subjekti; subjekti dogovarjanja; subjekti mednarodne politike 3. lingv. osebek: subjekt in predikat / gramatični subjekt ki stoji v imenovalniku; logični subjekt ki ne stoji v imenovalniku, smiselni osebek ◊ filoz. subjekt nosilec določenih lastnosti, stanj in dejanj; jur. pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; lit. lirski subjekt oseba v lirskem delu, ki izpoveduje svoje doživljanje; literarni subjekt oseba v literarnem delu ♪
- subjékten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na subjekt: subjektne značilnosti ◊ lingv. subjektni stavek odvisni stavek, ki izraža osebek nadrednega stavka; osebkov odvisnik ♪
- subjektíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izhaja iz osebe, ki čuti, misli, deluje, in ne iz predmeta, okolja: subjektivni vzroki nesreč; imeti subjektivne in objektivne težave / publ. objektivni faktorji so letalo, vreme, človek pa je subjektivni dejavnik // odvisen od doživljanja, mišljenja in ne od predmeta: subjektivni razlogi; subjektivni vidik / subjektivna resničnost / subjektiven opis dogodka / subjektivni občutek ♦ filoz. subjektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej ne da spoznati 2. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih; pristranski, oseben: pri ocenjevanju ni želel biti subjektiven; imeti subjektivna merila 3. nanašajoč se na samo osebo, ki čuti, misli, deluje: subjektivna rešitev ni rešitev vseh / subjektivna lirika / subjektivna resnica resnica, veljavna samo za osebo, ki čuti, misli, deluje, in ne za vse ljudi
/ publ. Zveza komunistov in druge subjektivne sile sile, ki odločajo, pomembno vplivajo subjektívno prisl.: subjektivno ima prav, objektivno pa se moti; ocenjevati subjektivno; subjektivno se počuti dobro ♪
- subjektivírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: otrok pri risanju predmete subjektivira / s svojim mišljenjem svet subjektiviramo ♪
- subjektivitéta -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja; subjektivnost: objektivitete in subjektivitete / subjektiviteta simbolov ♪
- subjektivizácija -e ž (á) glagolnik od subjektivizirati: pesnikova subjektivizacija resničnosti ♪
- subjektivízem -zma m (ȋ) prikazovanje, obravnavanje pojavov, dejstev odvisno od osebnih nazorov, interesov: vsak subjektivizem mu je tuj; subjektivizem v kulturi, umetnosti; v svojih obravnavah se je skušal otresti subjektivizma / pesniški subjektivizem / publ. preprečevati subjektivizem v kadrovski politiki ◊ filoz. spoznavna teorija, po kateri so vsa spoznanja odvisna od človekove zavesti, mišljenja ♪
- subjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: pesnik je subjektiviziral like z miselnimi in liričnimi doživetji ♪
- subjektívnost -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost subjektivnega človeka: subjektivnost pri ocenjevanju / literarna, umetniška subjektivnost; subjektivnost v občutkih, zaznavah / v romanu izstopa pisateljeva subjektivnost 2. filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja: priznavati subjektivnosti velik pomen / subjektivnost nagonskih doživljajev ♪
- subjéktnost -i ž (ẹ̑) knjiž., redko subjektivnost: subjektnost mnenja ♪
- subkután -a -o prid. (ȃ) med. podkožen: subkutana infekcija; subkutano tkivo subkutáno prisl.: dati injekcijo subkutano ♪
- sublimácija -e ž (á) 1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegova poezija je sublimacija osebnih težav in doživetij; vsakdanje stvari dobivajo najrazličnejše sublimacije in simbolične pomene 2. fiz., kem. neposredno prehajanje iz trdnega stanja v plinasto in obratno: sublimacija vodne pare v ledene kristale / sublimacija iz trdnega stanja v plinasto ◊ psih. preusmerjanje in preobraževanje (spolnih) nagonov v družbeno visoko vrednoteno dejavnost ♪
- sublimacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sublimacijo: tudi šport je lahko sublimacijska dejavnost / sublimacijski mehanizmi / sublimacijska temperatura ♦ meteor. sublimacijsko jedro delec v zraku, na katerem se zgoščuje zračna vlaga v trdno stanje ♪
- sublimírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. spreminjati, preusmerjati kaka nagnjenja, težnje na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegovo agresivnost so sublimirali v družbi koristno delo; človekovi nagoni se lahko pod vplivom umetnosti, kulture sublimirajo 2. fiz., kem. neposredno prehajati iz trdnega stanja v plinasto in obratno: jodovi kristali sublimirajo že pri navadni temperaturi sublimíran -a -o: sublimiran način obnašanja; sublimirana erotika ♪
- súbnormála -e ž (ȗ-ȃ) geom. pravokotna projekcija odseka normale na abscisno os ♪
- subordinírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti subordiníran -a -o: subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju ♪
- súbpanónski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) ki je, se nahaja na obrobju Panonske nižine: subpanonsko področje ♪
- subréta -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: petje subrete 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: igrala je ljubimke, naivke, subrete ♪
- subrétka -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: slavna italijanska subretka 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: dobro odigrati vlogo subretke ♪
40.278 40.303 40.328 40.353 40.378 40.403 40.428 40.453 40.478 40.503