Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (4.026-4.050) 
- potrkováti -újem nedov. (á ȗ) potrkavati: potrkovati k prazniku / po votlem deblu potrkuje žolna ♪
- potróšnikov -a -o (ọ̑) pridevnik od potrošnik: potrošnikove potrebe; z lepo izložbo so hoteli povečati potrošnikovo pozornost ♪
- povédkov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na povedek: povedkove značilnosti / povedkov odvisnik odvisni stavek, ki izraža povedkovo določilo nadrednega stavka; povedkov prilastek nesamostojni stavčni člen, ki pojasnjuje samostalniški osebek, predmet in se dá razviti v samostojen stavek z glagolom biti; povedkovo določilo nesamostojni stavčni člen, ki dopolnjuje pomensko nepopolne glagole ♪
- povédkovnik -a m (ẹ̑) lingv. nepregibna beseda, ki s pomožnim glagolom tvori povedek: v stavku Zunaj je mraz, temno sta mraz in temno povedkovnika ♪
- povolkodláčiti se -im se [u̯k] dov. (á ȃ) mitol. postati volkodlak: mrtvi se je povolkodlačil ♪
- površínskost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost površinskega: površinskost obdelave / tudi v tem se kaže površinskost njegovega gledanja, ocenjevanja ♪
- pozajtrkováti -újem dov. (á ȗ) pojesti zajtrk: hitro se je oblekel in pozajtrkoval ♪
- pozakonítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pozakoniti: pozakonitev otroka ♪
- pozakóniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti, da kaj postane zakonito: pozakoniti svoje ravnanje ♦ jur. pozakoniti otroka s sklenitvijo zakonske zveze dati nezakonskemu otroku pravice zakonskega otroka pozakóniti se zastar. poročiti se: takoj se je hotel pozakoniti z njo pozakónjen -a -o: zakonski in pozakonjeni otroci ♪
- pozakónjenje -a s (ọ̑) glagolnik od pozakoniti: pozakonjenje otroka ♪
- požmrkováti -újem nedov. (á ȗ) nar. pomežikovati: prestrašeno je požmrkoval / požmrkovati z očmi ♪
- prákomunístičen -čna -o (ȃ-í) pridevnik od prakomunizem: prakomunistična družba ♪
- prákomunízem -zma m (ȃ-ȋ) soc. praskupnost: življenje v prakomunizmu ♪
- pravokóten -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki oblikuje pravi kot: ogli hiše so pravokotni; pravokotne stene ♦ geom. pravokotni paralelogram; pravokotni koordinatni sistem koordinatni sistem z med seboj pravokotnimi koordinatnimi osmi; pravokotni trikotnik; pravokotna projekcija 2. ki ima obliko pravokotnika: imeti pravokoten izrez na obleki; pravokoten list papirja / pravokotna soba pravokótno prisl.: ulice se križajo pravokotno; premica leži pravokotno na ravnino; pravokotno prečkati ulico ♪
- pravokótnica -e ž (ọ̑) geom. premica, pravokotna na dano črto ali dano ploskev: načrtati pravokotnico na ploskev, premico; pravokotnica ploskve, premice ♦ fiz. vpadna pravokotnica ♪
- pravokótnik -a m (ọ̑) 1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakimi koti: narisati pravokotnik; izračunati obseg, ploščino pravokotnika 2. kar je po obliki podobno temu liku: razrezati testo na pravokotnike; vzorec v obliki pravokotnikov ♪
- pravokótniški -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko pravokotnika: pravokotniška odprtina / knjiž., redko nizka pravokotniška soba pravokotna ♪
- pravokótnost -i ž (ọ̑) lastnost, stanje pravokotnega: pravokotnost robov / pravokotnost poslopja, sobe ♪
- prázákon -óna in -a m (ȃ-á ȃ-ọ́; ȃ-á) knjiž. prvotni, osnovni zakon: ravnati se po prazakonih življenja ♪
- precej ko gl. prècej ♪
- prečrkovánje -a s (ȃ) lingv. zapis črk določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovanje japonskih imen ♪
- prečrkováti 1 -újem dov. (á ȗ) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo ♪
- prečrkováti 2 -újem dov. in nedov. (á ȗ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovati iz cirilice v latinico ♪
- prèdkolèb -éba m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) šport. gib telovadca, visečega ali oprtega na drogu ali bradlji, naprej: obrat v predkolebu ♪
- prèdkolúmbovski -a -o prid. (ȅ-ȗ) nanašajoč se na čas pred Kolumbovim odkritjem Amerike: predkolumbovska Amerika ♪
3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 
