Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (40.228-40.252)


  1.      strésti  strésem dov., strésite in stresíte; nam. strést in strèst (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premakne, navadno sem in tja: veter strese veje; počilo je, da so se stresla okna / stresel ga je, da bi ga zbudil; stresti koga za ramo / pri pozdravu stresti komu roko / pog. elektrika ga je stresla; brezoseb. streslo ga je, ko je prijel za električno žico / jok ji je stresel telo; brezoseb. streslo ga je ob tej misli; stresti se od groze, strahu // narediti hiter, sunkovit gib: komaj opazno je stresel z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza mu je stresla ude / mraz ga je stresel (po hrbtu) 2. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom je stresel pobočja; nenaden krik strese ozračje 3. s tresenjem spraviti kam kaj sipkega, drobnega: stresti krompir na kup; stresti zrnje v vrečo / stresti polento na krožnik; stresti steljo pod živino // redko raztresti: spotaknila se je in stresla jagode 4. s tresenjem odstraniti: stresti drobtine s prta; stresti sadeže z drevesa // s tresenjem narediti, da na čem ni več določene stvari: stresti obleko, prt ● ekspr. stresti jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. na fanta je stresel ploho kletvic s kletvicami je izrazil svojo jezo, nejevoljo; ekspr. stresel sem iz njega vse, kar me je zanimalo izvedel; ekspr. stresti kaj iz rokava povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; stresti koga za lase, za ušesa povleči; ekspr. zaklel je, da se je zemlja stresla zelo strésti se ekspr. izraziti svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju: spet se je stresel nanj; otroci ga ujezijo, potem se pa na ženo strese strésen -a -o: stresen krompir; stresena krpa; prim. iztresti ♪
  2.      stréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streho: strešni naklon; strešni žleb / postaviti strešne opornike; strešna konstrukcija; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumenom ali katranom; strešna opeka ♪
  3.      stréšica  -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od streha: strešica nad vhodnimi vrati; lesena, steklena strešica 2. lingv. grafično znamenje a) kot sestavina nekaterih črk: napisati manjkajoče strešice; strešica na č, š b) za široki dolgi naglašeni samoglasnik: zaznamovati s strešico; strešica, krativec in ostrivec ♪
  4.      stréšje  -a s (ẹ̑) knjiž. ostrešje: odšel je iz goreče hiše, ko se je strešje že podiralo ♪
  5.      stréšnja  -e ž (ẹ̑) nar. 1. tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; kapna lega: pritrditi vrv za strešnjo 2. prostor pod streho: kamra pod strešnjo ♪
  6.      stréti  strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste // polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti // s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan ● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti ♪
  7.      strézniti  -im tudi iztrézniti -im dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo trezen: strezniti pijanega človeka; polili so ga z mrzlo vodo, da bi se streznil; v trenutku se je streznil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: nesreča jo je streznila; prijatelji so ga skušali strezniti; te besede so ga streznile kot mrzla prha; fant se je streznil in začel študirati stréznjen tudi iztréznjen -a -o: streznjen človek; streznjen pogled na svet; ni še popolnoma streznjen ♪
  8.      stréznjenost  tudi iztréznjenost -i ž (ẹ́) stanje streznjenega človeka: streznjenost po dolgem popivanju / ekspr. pesnikova streznjenost ♪
  9.      stréžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od streči: prevzel je strežbo v obednici; počasna, spretna strežba; strežba s toplimi jedmi / šef strežbe / solidna strežba gostov / strežba kupcem / bolniška strežba / za strežbo ima več služabnikov / strežba zidarjem / strežba strojem ◊ gost. dunajska strežba pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih; etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; francoska strežba pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč ♪
  10.      stréžnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki streže: za strežnice na gostiji so najeli mlada dekleta; hitra, prijazna strežnica 2. bolnišnična delavka, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: v bolnici potrebujejo nekaj novih strežnic / bolniška strežnica 3. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo: pozvoniti strežnici ♪
  11.      stréžnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor streže: radi so ga najemali za strežnika; hiter, prijazen strežnik 2. bolnišnični delavec, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov: bolnik je pozvonil strežniku / bolniški strežnik 3. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo: strežnik mu je prinesel zajtrk; livrirani strežniki 4. v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih: duhovnik in strežniki ♪
  12.      stréžniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strežnike: opravljati strežniška dela / strežniška obleka / medicinsko in strežniško osebje ♪
  13.      strgáč  -a m (á) strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku ◊ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus ♪
  14.      strgálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strganje: postružiti parket s strgalnim strojem; strgalna priprava / strgalni nož ♦ teh. strgalni transporter transporter z jeklenimi lopatami na brezkončni verigi ♪
  15.      strgálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) priprava za strganje, odstranjevanje: ostrgati led s šip s strgalko; plastična, železna strgalka ♪
  16.      strgálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) 1. orodje ali stroj za strganje, odstranjevanje: očistiti, ostrgati s strgalnikom; strgalnik iz pločevine // priprava za odstranjevanje blata, zemlje s podplatov: na strgalniku pred hišo si je očistil blato s čevljev 2. priprava za strganje, drobljenje: strgati testo na strgalniku; strgalnik za hren, korenje ◊ agr. priprava ali stroj za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; gozd. orodje za odstranjevanje lubja; les. skobljič z dvema ročajema za izravnavanje, čiščenje krivin na obdelovancu ♪
  17.      strgálo  -a s (á) priprava za strganje, odstranjevanje: s strgalom postrgati led s šipe, umazanijo s posode; kovinsko, plastično strgalo; ploščato, zakrivljeno strgalo / gozdarsko, sodarsko, zidarsko strgalo; trirobo, žlebasto strgalo / strgalo za odstranjevanje blata strgalnik // priprava za strganje, drobljenje: nastrgati korenček na strgalo; strgalo za sir ◊ agr. priprava za odstranjevanje ščetin s kože ali sluznice z vampov; les. jeklena ploščica za čiščenje, glajenje površin obdelovanca ♪
  18.      stŕganec  -nca m (ȓ) kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko; raztrganec: strganci in potepuhi ♪
  19.      strganína  -e ž (í) redko raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno ♪
  20.      stŕganje  -a s (ŕ) glagolnik od strgati, odstranjevati: strganje starega ometa, rje; strganje smole z debla / strganje parketa / strganje parmezana / slišati je bilo strganje kobilic v travi ♪
  21.      strgár  -ja m (á) 1. kdor kaj strga: strgarji kož 2. nar. kosec, hrestač: oglašanje strgarja v travi ♪
  22.      stŕgati  -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄) 1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti // potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje 3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
  23.      stŕgati  -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige 2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane ∙ ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo 3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo // s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke 4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga stŕgan -a -o: strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog ∙ pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prim. iztrgati ♪
  24.      strgljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo strgati z rezilom, ostrim predmetom: strgljati umazanijo s pohištva; strgljati po kovini, lesu ♪
  25.      strgúlja  -e ž (ú) strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev ♪

   40.103 40.128 40.153 40.178 40.203 40.228 40.253 40.278 40.303 40.328  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA