Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.978-4.002)


  1.      pomenkováti se  -újem se nedov. (á ȗ) prijazno, lahkotno se pogovarjati: pomenkovati se o izletu; pomenkovati se s sosedo / star. pazi, kaj se pomenkuješ s sinom govoriš, se pogovarjaš pomenkujóč se -a -e: glasno pomenkujoč se, je šlo mimo nekaj kmetic ♪
  2.      poménskost  -i ž (ẹ̑) lastnost, sposobnost česa, da izraža pomen: izgubiti pomenskost; simbolna pomenskost; pomenskost besede ♪
  3.      pomežikovánje  -a [mǝž in mež] s (ȃ) glagolnik od pomežikovati: motilo jo je njegovo nervozno pomežikovanje / s pomežikovanjem so ga hoteli opozoriti na šalo / opazoval je pomežikovanje luči v dolini ♪
  4.      pomežikováti  -újem [mǝž in mež] nedov. (á ȗ) 1. zapirati in odpirati oči: od močne svetlobe je kar pomežikoval 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: pomežikoval ji je in se ji smehljal; ženske so si pomenljivo pomežikovale / pomežikuje na pijačo, ki je na mizi 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: semafor je enakomerno pomežikoval // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: zvezde pomežikujejo z jasnega neba pomežikujóč -a -e: pomežikujoč je zatrjeval, da pri stvari ni sodeloval ♪
  5.      ponatiskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ponatiskovati: ukvarjati se s ponatiskovanjem starih besedil / ponatiskovanje slik ♪
  6.      ponatiskováti  -újem nedov. (á ȗ) ponovno tiskati: ponatiskovati slovnice / njegove skladbe so ponatiskovali več sto let // ponovno objavljati: v svoji reviji ponatiskujejo odlomke najboljših del ♪
  7.      ponedéljkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: najbolj dolgočasni so se ji zdeli ponedeljkovi večeri; ponedeljkove kopeli / na ponedeljkovem občnem zboru so sklenili mnogo pomembnih stvari ∙ ekspr. danes sem ves ponedeljkov se slabo počutim, sem slabo razpoložen ♪
  8.      ponedeljkováti  -újem nedov. (á ȗ) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje ♪
  9.      ponekód  prisl. (ọ̄) na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: ponekod že presajajo tkivo s človeka na človeka; sneg se udira ponekod do kolen / ponekod imajo v tovarnah samo dnevno delo ♪
  10.      ponikoválnica  -e ž (ȃ) 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice ♪
  11.      ponikoválnik  -a m (ȃ) knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik ♪
  12.      ponikováti  -újem nedov. (á ȗ) izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem; ponikati: potok ponikuje v ozki soteski ponikujóč -a -e: ponikujoča voda ♪
  13.      pópkov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na popek: popkova barva / globoko udrta popkova jamica ∙ knjiž., redko pretrgati popkovo žilo popkovnico ♦ anat. popkova kila, žila popkovna kila, žila; med. popkov granulom ♪
  14.      popkóven  in pópkoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) anat. nanašajoč se na popek: popkovna kila; popkovna žila krvna žila v popkovnici ♪
  15.      popkovína  -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
  16.      popkóvnica  in pópkovnica -e ž (ọ̑; ọ̑) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico: popkovnica se je pretrgala; babica je prerezala popkovnico; krvaveti iz ostanka popkovnice; pren., knjiž. vse življenje ni mogel prerezati popkovnice, ki ga je vezala na mater ♪
  17.      poplakováti  -újem nedov. (á ȗ) z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: poplakovati sode ● ekspr. v gostilni poplakujeta vsak svojo jezo, žalost pijeta alkoholno pijačo, da bi zmanjšala, odpravila jezo, žalost; ekspr. jedel je rake in jih poplakoval z vinom zraven pil vino ♪
  18.      porédko  prisl. (ẹ̄) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali ♪
  19.      porédkoma  prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma ♪
  20.      porokováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo ♪
  21.      posádkoven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posadka 3: posadkovna skupina tanka ♦ voj. posadkovna enota enota, izurjena za zasedbo bunkerjev, utrjenih mest ali za njihovo obrambo ♪
  22.      posámeznikov  -a -o (ȃ) pridevnik od posameznik: posameznikovo delo, obnašanje; to je družbeno in posameznikovo zlo ♪
  23.      posékovje  -a s (ẹ̄) redko poseka: iti čez posekovje; robide na posekovju ♪
  24.      poskakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava ♪
  25.      poskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja ● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče ♪

   3.853 3.878 3.903 3.928 3.953 3.978 4.003 4.028 4.053 4.078  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA