Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.951-3.975)



  1.      poláhkoma  prisl. () star. nalahko, narahlo: vrata se polahkoma odprejo
  2.      polákomiti se  -im se dov. (á) star. polakomniti se: polakomil se je njihovega denarja, zemlje
  3.      polákomniti se  -im se dov. (á) postati lakomen česa: oženil se je z bogato vdovo, ker se je polakomnil njenega denarja; razpadajoče hiše se ni nihče polakomnil; polakomniti se oblasti
  4.      poležkováti  -újem tudi poléžkovati -ujem nedov.; ẹ̑) ekspr. poležavati: poležkovati v senci / že nekaj dni se ni počutil dobro in je poležkoval
  5.      polikondenzácija  -e ž (á) kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzacija aminokislin
  6.      polikondenzacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na polikondenzacijo: polikondenzacijski produkti / polikondenzacijske umetne smole umetne smole, ki nastanejo pri polikondenzaciji
  7.      polikondenzát  -a m () kem. spojina, nastala s polikondenzacijo
  8.      polikondenzírati  -am nedov. in dov. () kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzirati estre organskih kislin; estri akrilatne kisline (se) polikondenzirajo
  9.      polítičnoekonómski  -a -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na politično ekonomijo: političnoekonomska kategorija
  10.      politikováti  -újem nedov.) star. politizirati: možje so modrovali in politikovali
  11.      polítkomisár  -ja m (-á) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični komisar: za komandantom je borcem spregovoril še politkomisar; politkomisar Cankarjeve brigade
  12.      poljubkováti  -újem dov.) krajši čas ljubkovati: mati je poljubkovala bolnega otroka; malo jo je poljubkoval, pa se je potolažila; pren., ekspr. poljubkovati z nasmehom ● ekspr. poljubkovala je z mladim oficirjem poljubimkala
  13.      pólks  in pólks -ksa [k] m (ọ̑- ọ̑-ō; ọ̑-ō) metal. gorivo srednje kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo lignita, slabših vrst premoga: proizvodnja polkoksa
  14.      pólkoloniálen  -lna -o [k] prid. (ọ̑-) po določenih lastnostih, značilnostih podoben kolonialnemu: polkolonialna država / polkolonialna odvisnost
  15.      pólkoloníja  -e [k] ž (ọ̑-) država, dežela, ki je po določenih lastnostih, značilnostih podobna koloniji: to deželo, državo so hoteli spremeniti v polkolonijo / polkolonija tujih monopolov
  16.      pólkonfékcija  -e [k] ž (ọ̑-ẹ́) konfekcija, ki se dokončno izdela po želji, merah kupca: izdelovati, kupiti polkonfekcijo
  17.      pólnj  -nja [k] m, mest. ed. pólnju in pólnju, rod. mn. pólnj tudi pólnjev, mest. mn. tudi pólnjih (ọ̑- ọ̑-ó) človeku podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol konj: psoglavci in polkonji
  18.      polven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od polk: polkovni štab; polkovna zastava
  19.      pólkovína  -e [k] ž (ọ̑-í) kem. element z lastnostmi kovin in nekovin
  20.      polvnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od polkovnik: sanitetna polkovnica 2. star. polkovnikova žena
  21.      polvnik  -a m (ọ̑) najvišji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: enoti poveljuje polkovnik / napredovati v polkovnika / čin polkovnika
  22.      polvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na polkovnike: polkovniški našitki / v latinskoameriških deželah polkovniška hunta
  23.      pólžuh  -úha [k] m (ọ̑ọ̑-ú) kratek kožuh, ki sega najdlje do kolen: obleči polkožuh; s krznom podložen polkožuh
  24.      pólprilica  -e [p] ž (ọ̑-ọ̑) avt. polpriklopnik: avtomobil s polprikolico
  25.      pólšrenj  -rnja [š] m (ọ̑-ọ̑) nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje

   3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA