Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (39.453-39.477)


  1.      spreobrnjênje  tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
  2.      spreplêsti  -plêtem tudi izpreplêsti -plêtem dov., spreplêtel in spreplétel spreplêtla tudi izpreplêtel in izpreplétel izpreplêtla, stil. spreplèl spreplêla tudi izpreplèl izpreplêla (é) preplesti: spreplesti vrvi / spreplesti prste; prsti njunih rok so se sprepletli / ljubezen do dekleta je pesnik sprepletel z ljubeznijo do domovine sprepletèn tudi izprepletèn -êna -o: sprepletene korenine; z ironijo sprepleteno pripovedovanje ♪
  3.      spreplèt  -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
  4.      spreprêsti  -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́) redko prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko ♪
  5.      sprêsti  sprêdem in sprésti sprédem dov., stil. sprèl sprêla in spréla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem izoblikovati predivo v nit: spresti svilo, volno; predice so že vse spredle; spresti in stkati doma / spresti nit 2. narediti iz pajčevine: pajek sprede mrežo 3. ekspr. izdelati, narediti: spresti načrt / po vsem mestu spresti vohunsko mrežo ● ekspr. to je spredel v svoji glavi si je izmislil; ekspr. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe nastale spredèn -êna -o in spréden -a -o: čez noč spredena pajčevina; lepo spredena volna; prim. izpresti ♪
  6.      spréšati  -am dov. (ẹ́) pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti: sprešati grozdje // z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: sprešati kose kovine ● pog., ekspr. v avtobusu bi ga skoraj sprešali so ga v gneči zelo stiskali spréšan -a -o: grozdje je že sprešano; prim. izprešati ♪
  7.      spréten  -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti ♪
  8.      spréti 1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ) povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom spréti se 1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom 2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo ∙ ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo spŕt -a -o: sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko ♪
  9.      spretnják  -a m (á) knjiž., redko spreten človek: gibi spretnjaka / ta spretnjak se zna uveljaviti ♪
  10.      sprétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno // dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti ♪
  11.      sprétnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti ♪
  12.      spreuméti  -úmem stil. -uméjem dov., tudi spreúmel; spreúmljen tudi spreumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) star. razumeti, dojeti: ne more spreumeti, da je to res; strmel je, kakor bi ničesar ne spreumel spreuméti se spoznati, spomniti se: prisluhnila je pogovoru in se hitro spreumela, zakaj gre // razumeti se, spoznati se: na kmečko delo se najbolj spreume; ti se ne spreumeš na take stvari ♪
  13.      sprevájati  -am nedov. (ā) knjiž. voditi sem in tja: sprevajati konja po dvorišču / koklja sprevaja piščance / sprevajati dekle spremljati jo, sprehajati se z njo; sprevajati se po glavni ulici sprehajati se, hoditi ♪
  14.      sprevážati  -am nedov. (ȃ) zastar. voditi na sprehod: sprevažati psa po parku sprevážati se voziti se: sprevažati se s kolesljem ♪
  15.      sprevídeti  -im tudi izprevídeti -im dov. (í ȋ) spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve ♪
  16.      sprevòd  tudi sprêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, zbrana z določenim namenom: po cesti gre, se pomika sprevod; uvrstiti se v sprevod; dolg sprevod / pogrebni, poročni, pustni sprevod / iti v sprevodu // dogodek, pri katerem nastopa taka skupina ljudi: udeležiti se sprevoda; organizirati sprevod / prisostvovati prvomajskemu sprevodu 2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: sprevod delavcev, vračajočih se z dela / sprevod avtomobilov ♪
  17.      sprevóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak ◊ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa ♪
  18.      sprevréči  -vŕžem tudi izprevréči -vŕžem dov., sprevŕzi sprevŕzite in sprevrzíte tudi izprevŕzi izprevŕzite in izprevrzíte; sprevŕgel sprevŕgla tudi izprevŕgel izprevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: čas lahko sprevrže najboljša prizadevanja; svoj sklep je nenadoma sprevrgel; merila ocenjevanja so se sprevrgla / vreme se bo sprevrglo / kljub vsej skrbi so se mu otroci sprevrgli ∙ star. rastlina, žival se sprevrže izrodi, degenerira 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevreči resnico; sprevreči smisel besed sprevréči se tudi izprevréči se v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: oblast se je sprevrgla v tiranstvo; veter se je sprevrgel v vihar / pozneje se je sprevrgel v nasprotnika revolucije / veselje se je sprevrglo v žalost ∙ knjiž. dan se je sprevrgel v noč znočilo se je sprevŕžen tudi izprevŕžen -a -o 1. deležnik od sprevreči: sprevržen smisel izjave; položaj je popolnoma sprevržen 2. ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: sprevržen človek; vsi jo imajo za sprevrženo / sprevržen nagon ♪
  19.      sprevŕnjenost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost sprevrnjenega: sprevrnjenost človekovega bistva / sprevrnjenost dejstev ♪
  20.      sprevŕženec  tudi izprevŕženec -nca m (ȓ) kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: homoseksualci in drugi sprevrženci / spolni sprevrženci ♪
  21.      spŕhati  -am dov. (r̄) redko sprhutati: na dvorišču je sprhal petelin; prim. izprhati ♪
  22.      sprhnéti  -ím dov. (ẹ́ í) razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama sprhni; deske na vlažnih tleh hitro sprhnijo; truplo sprhni v zemlji ∙ slabš. v takem okolju človek sprhni duševno otopi, postane nedejaven sprhnèl in sprhnél -éla -o: sprhnel les; sprhnele stopnice; sprhnelo listje ♪
  23.      sprhnína  -e ž (ȋ) agr. razkrojene organske snovi: gozdna zemlja vsebuje veliko sprhnine ♪
  24.      spŕhniti 2 -em dov. (ŕ ȓ) redko sprhneti: les sprhne ♪
  25.      sprhútati  -am dov., tudi sprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš sprhuta // prhutajoč zleteti: prestrašena ptica je sprhutala z veje ♪

   39.328 39.353 39.378 39.403 39.428 39.453 39.478 39.503 39.528 39.553  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA