Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (38.753-38.777)


  1.      solátnica  -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki se goji zaradi listov in uporablja kot solata: motovilec, radič, glavnata solata in druge solatnice; solatnice in špinačnice ♪
  2.      solčávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Solčavo: planinska solčavska okolica ♦ lingv. solčavski govor; vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa ♪
  3.      sóld  -a [u̯d] m (ọ̑ ọ̄) 1. nekdaj denarna enota raznih (manjših) vrednosti: kovanec za dva solda; plačati pet soldov // kovanec v vrednosti te enote: v žepu je otipal še en sold 2. ekspr. denar sploh: vse solde sem zapravil / no, kak sold bi ti že dal, dosti pa tako nimam ● ekspr. za to delo nisem dobil solda plačila; ekspr. gleda na vsak sold je varčen; je skop; zastar. zavezal se je služiti za cesarski sold služiti kot cesarski vojaški najemnik ♪
  4.      soldát  -a [u̯d tudi ld] m (ȃ) star. vojak: biti hraber soldat; nemški, ruski soldati / iti k soldatom; vzeti koga v soldate / oficirji in soldati navadni vojaki ♪
  5.      soldátek  -tka [u̯d tudi ld; drugi pomen u̯d in ld] m (ȃ) 1. star. vojaček: droben, mlad soldatek / igrati se s kositrnimi soldatki 2. nar. ciklama: prijeten vonj po soldatkih // zvonček: kjer je sneg skopnel, so že kimali soldatki ♪
  6.      sóldek  -dka [u̯d] m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od sold: plačal je tista dva soldka in odšel / prislužil si je nekaj soldkov ♪
  7.      solecízem  -zma m (ȋ) knjiž., redko jezikovna napaka: ni rad pisal v latinščini, ker se je bal narediti kak solecizem ♪
  8.      sólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sol: a) solni skladi; solna zrna / solni rudnik; solna polja ob morju / solne poti poti, po katerih so nekoč prenašali sol z evropskih sredozemskih obal in iz rudnikov soli b) rastline sprejemajo solne raztopine s koreninami / solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida ♪
  9.      sòlétnik  -a m (ȍ-ẹ̑) knjiž. kdor je skupaj s kom rojen istega leta: vsako leto umre kak njegov soletnik ♪
  10.      sòléžen  -žna -o prid. (ȍ-ẹ̄) teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj ♪
  11.      solidáren  -rna -o prid. (á ā) navadno v povedni rabi 1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko 2. ki pomaga, je pripravljen pomagati, sodelovati: vedno smo solidarni z žrtvami naravnih nesreč; bodite solidarni, pomagajte jim 3. složen, med seboj povezan: prijatelja sta bila zmeraj solidarna; pozval jih je, naj ostanejo solidarni / interesi delavcev in podjetnikov niso solidarni enaki, skupni ◊ jur. solidarni upnik upnik, ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; solidarna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku solidárno prisl.: solidarno z drugimi se boriti za izboljšanje delovnih razmer; vzajemno in solidarno zagotavljati možnosti za razvoj otrok; biti solidarno odgovoren za škodo ♪
  12.      solidarizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) podpreti, odobriti ravnanje, mnenje koga: solidarizirati se z državami v razvoju v prizadevanjih za gospodarsko neodvisnost; solidarizirati se s pobudniki za mir v tem delu sveta / pisatelj se je solidariziral z junakom // strinjati se, soglašati: solidarizirati se s sklepi konference, s stališčem komisije; ne solidarizirati se s skrajnostmi ● publ. del buržoazije se je solidariziral z okupatorji začel sodelovati ♪
  13.      solidárnost  -i ž (á) 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost ◊ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega ♪
  14.      solidárnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na solidarnost: odstop odbora je bil solidarnosten; pozvati prebivalstvo na solidarnostno akcijo; začeti s solidarnostno stavko / solidarnostna gradnja / solidarnostni sklad sklad, v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom; solidarnostno stanovanje stanovanje, zgrajeno s sredstvi za solidarnostno gradnjo stanovanj / publ. solidarnostno prelivanje sredstev med enotami organizacije združenega dela solidárnostno prisl.: solidarnostno reševati probleme ♪
  15.      solíden  -dna -o prid., solídnejši (í ȋ) 1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober / soliden družinski oče 2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina // ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno 3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo // ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega // ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje ● publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja solídno prisl.: solidno se oblačiti; delo je solidno opravil; v tej gostilni smo bili solidno postreženi; solidno zidana hiša solídni -a -o sam.: najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih; rad bi kupil kaj solidnega ♪
  16.      solínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na solino: solinsko področje / solinski delavci / solinska hiša ♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina ♪
  17.      solipsíst  -a m (ȋ) 1. filoz. pristaš solipsizma: ta filozof je po nekaterih idejah solipsist 2. knjiž. sebičen, samoljuben človek: če tako misliš, si solipsist; individualist in solipsist ♪
  18.      solipsístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na solipsiste ali solipsizem: solipsistične ideje / pesnikove solipsistične blodnje / občutiti solipsistično zadovoljstvo ♪
  19.      solipsízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem 2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost ♪
  20.      solíst  -a m (ȋ) kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi: nastaviti novega solista; solist in zbor; nastopiti kot solist / baletni, operni solist; instrumentalni, vokalni solist / koncert za violino in orkester (solist David Ojstrah) ∙ žarg., alp. ta plezalec je znan solist pleza sam ♦ gled. lutkar solist lutkar, ki igra lutkovno igro sam, lahko tudi z več lutkami hkrati ♪
  21.      solístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na soliste: solistična in kolektivna igra; solistična vloga / solistični koncert; solistična glasba; solistično petje / solistično glasbilo / gledalce so posebno navdušile solistične točke solístično prisl.: nastopati solistično ♪
  22.      solístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od solist: solistko je spremljal znani pianist / baletna, operna solistka ♪
  23.      solíšče  -a s (í) nahajališče soli: kopati sol v solišču; solišča v Tuzli ♪
  24.      solitáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko posamezen, osamljen: park s solitarnimi drevesi in drevesi v skupinah ♪
  25.      solíter  -tra m (í) 1. bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu: stene hleva so bile na več mestih pokrite s solitrom / zidni soliter 2. poljud. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, strok. nitratno gnojilo: gnojiti s solitrom ◊ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo; norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; kem. soliter sol dušikove kisline; nitrat; kalijev soliter spojina kalija, dušika in kisika, ki se uporablja pri izdelavi smodnika ♪

   38.628 38.653 38.678 38.703 38.728 38.753 38.778 38.803 38.828 38.853  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA