Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (38.228-38.252)


  1.      slátina  -e ž (ȃ) voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo ♪
  2.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ◊ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava ♪
  3.      slávček  -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču ♪
  4.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
  5.      slavílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave ♪
  6.      slavílen  -lna -o prid. (ȋ) ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem ♪
  7.      slavílnica  -e ž (ȋ) knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic ♪
  8.      slavíst  -a m (ȋ) strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko ♪
  9.      slavístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na slavistiko: slavistični oddelek filozofske fakultete / slavistični kongres ♪
  10.      slavízem  -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini ♪
  11.      slavizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj slovansko: slavizirati Dalmacijo ♪
  12.      slavjanofíl  -a m (ȋ) zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil ● knjiž., redko kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil ♪
  13.      slavjanofílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slavjanofile ali slavjanofilstvo: slavjanofilsko čaščenje mužikov / slavjanofilski nazori ♪
  14.      slavjanofílstvo  -a s (ȋ) zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva ♪
  15.      slávje  -a s (ā) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / partizansko slavje; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo ♪
  16.      slávlje  -a s (ā) zastar. slavje: prirediti veliko slavlje ♪
  17.      slávljenje  in slavljênje -a s (á; é) glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva ♪
  18.      slávnica  -e ž (ȃ) knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico ♪
  19.      slávnost  -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost ♪
  20.      slávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesna ♦ muz. slavnostna kantata ♪
  21.      slavofíl  -a m (ȋ) knjiž. slovanofil: navdušen slavofil ● knjiž., redko v Rusiji je postal slavofil slavjanofil ♪
  22.      slavofílstvo  -a s (ȋ) knjiž. slovanofilstvo: bil je znan po svojem slavofilstvu ● knjiž., redko pristaš slavofilstva slavjanofilstva ♪
  23.      slavolóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
  24.      slavolók  -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
  25.      slavospèv  in slavospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi ♪

   38.103 38.128 38.153 38.178 38.203 38.228 38.253 38.278 38.303 38.328  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA