Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.776-3.800)



  1.      pametnjákovič  -a m (á) iron. kdor se dela pametnega: kje je zdaj ta pametnjakovič; širokoustenje pametnjakovičev
  2.      páprikov  -a -o () pridevnik od paprika: paprikova solata
  3.      paradížnikov  -a -o prid. () nanašajoč se na paradižnik: paradižnikovi listi; paradižnikove sadike / paradižnikov sok; paradižnikova juha juha iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov; paradižnikova mezga mezga iz kuhanega in zgoščenega paradižnika; paradižnikova omaka omaka iz svežih paradižnikov ali paradižnikove mezge in dodatkov
  4.      párkoven  tudi parven -vna -o prid. (; ọ̄) nanašajoč se na park: velike parkovne površine / parkovni načrt / vrtno ali parkovno oblikovanje / parkovni vrtnar / parkovno drevo okrasno drevo, gojeno v parkihurb. parkovno pokopališče pokopališče, na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
  5.      patan  -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju
  6.      patolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti
  7.      pečátnikovec  -vca m () pal. izumrlo drevo iz karbona s pečatnim odtisom podobnimi tvorbami po lubju, Sigillaria
  8.      pekočína  -e ž (í) knjiž. pekoča bolečina: čutiti pekočino; mazilo je omililo pekočino / tolažba mu je omilila pekočino v prsih ● star. sonce se je večkrat skrilo, zato pekočina ni bila posebno močna sončna pripeka; knjiž. rad pije pekočine žgane pijače
  9.      kovka  -e ž (ẹ̄) 1. ženska oblika od pek: bila je dobra pekovka 2. star. pekova žena: mesarica in pekovka
  10.      kovski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na peke: pekovska košara / pekovska stroka / pekovski vajenec ♦ obrt. pekovski kruh kruh, izdelan obrtniško ali industrijsko v pekarni; teh. pekovska linija
  11.      pelínkovec  -vca m (í) žganje z okusom po pelinu: piti pelinkovec; steklenica pelinkovca; janeževec in pelinkovec // redko pelinovec
  12.      períkopa  -e ž () rel. odlomek svetega pisma, ki se bere zlasti pri maši
  13.      perisp  tudi perisp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. optična priprava za opazovanje predmeta, ki je navadno nad neposrednim vidnim poljem opazovalca: gledati skozi periskop / periskop podmornice
  14.      perispski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na periskop: periskopsko opazovanje ♦ navt. periskopska globina globina, pri kateri je mogoče opazovati morsko gladino s periskopom iz potopljene podmornice
  15.      peskop  -ópa m ( ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje, drobi pesek: voziti pesek iz peskokopa; delavci v peskokopu
  16.      peskolòm  -ôma m ( ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi drobnejši kamen, pesek: v bližini je peskolom / redko kopati pesek v peskolomu peskokopu
  17.      peskolòv  -óva m ( ọ̄) grad. naprava, ki preprečuje odtekanje peska, listja v kanalizacijo: voda teče skozi peskolov
  18.      pesven  tudi péskoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) redko peščen: peskovne plasti
  19.      peskovít  -a -o prid. () peščen: peskovit svet, teren / peskovita glina
  20.      pesvnik  -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice
  21.      pésnikov  -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od pesnik: pesnikov umetniški razvoj; pesnikovo delo, življenje
  22.      pesnikoválec  -lca [c in lc] m () nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec
  23.      pesnikovánje  -a s () glagolnik od pesnikovati: opustiti pesnikovanje / to razodeva vse njegovo pesnikovanje
  24.      pesnikováti  -újem nedov.) nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval pesnikujóč -a -e: pesnikujoči srednješolci
  25.      pésniškost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pesniškega: pesniškost jezika

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA