Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (37.428-37.452)



  1.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
  2.      sentimentálka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  3.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija
  4.      senzácijski  tudi senzacíjski -a -o prid. (á; ) redko senzacionalen: senzacijska novica / ta tisk je zelo senzacijski senzacionalističen
  5.      senzál  -a m () ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal
  6.      senzibílen  -lna -o prid. () knjiž. občutljiv: senzibilni prsti / nekateri ljudje so preveč senzibilni / biti senzibilen za spremembe v svojem okolju / lirika je najbolj senzibilna literarna zvrst ♦ anat. senzibilni živec živec, ki sprejema dražljaje
  7.      senzibilizácija  -e ž (á) glagolnik od senzibilizirati: senzibilizacija kože
  8.      senzitívnost  -i ž () knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost
  9.      sénzomotóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks ♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken
  10.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe
  11.      separácija  -e ž (á) 1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži // obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo 2. knjiž. ločevanje, osamljanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo
  12.      separáten  -tna -o prid. () knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: separatna seja ● separatni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; knjiž. imeti separatno mnenje drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenjazal. separatni odtis posebni odtis
  13.      separátor  -ja m () teh. naprava za odstranjevanje primesi, izločevalec: kupiti nov separator / oljni separator; separator za med ♦ agr. separator za mleko posnemalnik
  14.      separírati  -am nedov. in dov. () 1. mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: separirati rudo 2. knjiž. ločevati, osamljati: separirati bolnike z nalezljivo boleznijo separíran -a -o: separiran premog
  15.      sépsa  -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala
  16.      septêmber  -bra m (é) deveti mesec v letu: kongres bo od petega do osmega septembra; prišel bo sredi septembra / ta dela bodo opravili (meseca) septembra
  17.      septêmbrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na september: hladno septembrsko jutro / septembrska dela na poljih
  18.      séptika  -e ž (ẹ́) žarg., med. septični oddelek v bolnici: sprejeli so ga na septiko
  19.      sér  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) star. siv: seri lasje / sera kobila
  20.      sêra  -e ž () nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna
  21.      serafínski  -a -o () pridevnik od serafin: serafinsko petje
  22.      seráj  -a m () 1. zlasti v fevdalni Turčiji večje, razkošno grajeno poslopje, zlasti sultanovo bivališče: obzidje seraja / carigrajski seraj 2. v zvezi karavanski seraj, v orientalskem okolju gostišče (za karavane): prenočiti v karavanskem seraju
  23.      serák  -a m (á) alp. visoka ledena gmota, ki nastane ob ledeniškem prelomu: hojo so oteževali seraki; krušenje serakov
  24.      sérast  -a -o prid. (ẹ́) star. sivkast: serast konj
  25.      sérec  -rca m (ẹ̑) 1. konj sive barve: vpreči serca; isker serec 2. zastar. starec: modrost sercev

   37.303 37.328 37.353 37.378 37.403 37.428 37.453 37.478 37.503 37.528  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA