Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.726-3.750)


  1.      oskóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: oskodna navodila ♪
  2.      oskorjáva  -e ž (ȃ) knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo: zaradi slabega izpiranja pride do oskorjave tkanine / na vejah je ledena oskorjava ♪
  3.      oskórjiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. obdati s prevleko, skorjo: apnenec je oskorjil mah ob slapu; veje se oskorjijo z ivjem / zemlja se v suši oskorji postane na površini trda ♦ gastr. že pripravljeno jed peči, da dobi zgoraj skorjo; gratinirati oskórjiti se bot. dobiti skorjo: deblo se oskorji ♦ med. rana se je oskorjila na njej se je naredila krasta oskórjen -a -o: oskorjena rana; oskorjeno deblo ♪
  4.      oskóruš  in oskorúš -a m (ọ̑; ú) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš: glog in oskoruš / jesti oskoruše ♪
  5.      osluškovánje  -a s (ȃ) glagolnik od osluškovati: previdno oprezovanje in osluškovanje / osluškovanje pljuč; priprava za osluškovanje ♪
  6.      osluškováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga 2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskultirati: osluškovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval ♪
  7.      osmerokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba ♪
  8.      osmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima osem kotov: narisati osmerokotnik ♪
  9.      osokôliti  -im in osokóliti -im dov. (ō ȏ; ọ̑) knjiž. opogumiti, ohrabriti: zmaga jih je osokolila za nadaljnji boj; osokolil se je in vprašal ♪
  10.      ostrokóten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke ♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre ♪
  11.      oškódba  -e ž (ọ̑) glagolnik od oškoditi: oškodba upnikov / ublažiti oškodbe ♪
  12.      oškóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. oškodovati: precej ga je oškodil ● zastar. alkohol oškodi telo okvari, poškoduje ♪
  13.      oškodovánec  -nca m (á) kdor je oškodovan: oškodovanec je zahteval povračilo; povrniti škodo oškodovancu ♪
  14.      oškodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od oškodovati: oškodovanje kupcev / oškodovanje tujih koristi ♪
  15.      oškodovánka  -e ž (á) ženska, ki je oškodovana: vrniti oškodovanki ukradeni denar ♪
  16.      oškodováti  -újem tudi oškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji // povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je imel z očetovo boleznijo, so ga precej oškodovali / kot vljudnostna fraza pri pogostitvi, obdaritvi: preveč vas bomo oškodovali; kaj ste se tako oškodovali 2. povzročiti, narediti, da je kake nematerialne dobrine manj: oškodovati družbene koristi; oškodovati ugled koga; kulturno dediščino so oškodovali za velike vrednosti 3. star. poplačati: lep razgled nas je oškodoval za težave na strmi poti ● zastar. ta bolezen lahko oškoduje srce okvari, poškoduje oškodován tudi oškódovan -a -o: biti oškodovan v svojih pravicah ♪
  17.      oškórnjan  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. obut v škornje: bil je lepo oškornjan / z oškornjano nogo je sunil konja v trebuh ♪
  18.      otežkóčati  -am nedov. (ọ́) oteževati, ovirati: pot mu je otežkočala visoka trava / neurejene razmere otežkočajo pouk ♪
  19.      otežkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) otežiti, zavreti: snežni zameti so otežkočili promet / otežkočiti razumevanje z rabo tujk otežkóčen -a -o: promet je ponekod otežkočen; njihovo delo je bilo otežkočeno ♪
  20.      otrôkov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na otroka: otrokov glas; otrokov duševni razvoj; otrokova nesamostojnost / bil je otrokov skrbnik ♪
  21.      otróškost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost otroškega: njegov obraz izraža otroškost / vedrost in otroškost // redko otroška doba, otroštvo: že iz otroškosti sta bila velika prijatelja ♪
  22.      otróškovárstven  -a -o prid. (ọ́-ȃ) nanašajoč se na varstvo otrok: otroškovarstvena vprašanja ♪
  23.      ovekovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ovekovečiti: ovekovečenje dogodka / dočakal je svoje ovekovečenje na plakatu ♪
  24.      ovekovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. z umetniško upodobitvijo delati, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: radi so ovekovečevali bojne prizore / slika ovekovečuje njeno lepoto // delati kaj znano, poznano sploh: ovekovečevati ravnanje koga ♪
  25.      ovekovéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: ovekovečiti dogodek; ovekovečiti ženino lepoto; v pesmih je ovekovečil svoj čas; s tem romanom se je ovekovečil // narediti kaj znano, poznano sploh: svoj nastop so ovekovečili s plakati ∙ ekspr. prizor je ovekovečil s kamero ga posnel; ekspr. moral se je ovekovečiti na bukvi vrezati v bukev svoje ime ♪

   3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA