Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (37.078-37.102) 
- samoúški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na samouke ali samouštvo: samouški slikarji / tako je risal v svoji mladostni, samouški dobi samoúško prisl.: delati samouško; povest je pisana samouško ♪
- samoúštvo -a s (ȗ) knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti ♪
- samovár -a in -ja m (ȃ) zlasti v ruskem okolju 1. kovinska posoda za zavretje vode, namenjene za pripravljanje čaja: prižgati samovar; sedela je pri samovaru in nalivala čaj / ekspr. na mizi je pel, šumel samovar 2. zastar. kuhalnik: postavila je čajnik na samovar; skuhati zajtrk na samovaru ♪
- samováti -újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir ∙ zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski samováje: samovaje je slonela na oknu samujóč -a -e: samujoče drevo ♪
- samovíd -a m (ȋ) zastar. neposredno ogledovanje, opazovanje: samovid je pomembnejši kot mrtva knjiga / poznati razmere iz samovida; iz samovida je že vedela, da kmetija propada ♪
- sámovláda -e ž (ȃ-ȃ) 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina; samodrštvo: boriti se proti samovladi / samovlada vladarja 2. knjiž. vodilen, gospodujoč položaj: njihova želja po samovladi na Jadranu / s tem je bilo konec gospodarske samovlade ∙ zastar. narod si prizadeva za samovlado za samostojnost ♪
- sámovladár -ja m (ȃ-á) knjiž. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec: volja samovladarja je bila takrat zakon ♪
- samovládje -a s (ȃ) knjiž. samodrštvo: boriti se proti samovladju / bilo je v dobi fevdalnega samovladja ∙ knjiž. ljudsko samovladje ljudska demokracija ♪
- sámovnétje -a s (ȃ-ẹ̑) redko samovžig: samovnetje premoga ♪
- sámovnetljív -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom: samovnetljive snovi ♪
- samovólja -e ž (ọ̄) samovoljno dejanje ali ravnanje: kaznovati, preprečiti samovoljo; sam je prižgal luč in se opravičil za to samovoljo / s samovoljo kršiti človekove pravice / vojaška samovolja; težko so prenašali samovoljo graščakov; samovolja predstojnika / to je dejanje samovolje ♪
- samovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji ♪
- samovšéčnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost samovšečnega človeka: s kritiko je omajal njegovo samovšečnost; dekliška samovšečnost; samovšečnost filozofov / govoril je brez samovšečnosti; s samovšečnostjo se je pogledala v ogledalu samovšečno / v pesmih je nekaj samovšečnosti in ponosa ♪
- sámovžíg -a m (ȃ-ȋ) vžig, ki nastane iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov sam, brez dotika s plamenom: vzrok požara je bil samovžig; prišlo je do samovžiga / samovžig premoga, sena; samovžig v odpadkih / biološki, kemični samovžig ♦ strojn. samovžig v motorju ♪
- sámozadovóljstvo -a s (ȃ-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita ♪
- sámozaglédanost -i ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo ♪
- sámozaklópen -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
- sámozaložník -a m (ȃ-í) kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik ♪
- sámozapirálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa ♪
- sámozapóren -rna -o prid. (ȃ-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa ♪
- sámozatájen -jna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozatájno prisl.: samozatajno se je obvladoval ♪
- sámozavédanje -a s (ȃ-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda ♪
- sámozavést -i ž (ȃ-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest ♪
- sámozavésten -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno ♪
- sámozaznáva -e ž (ȃ-ȃ) psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku ♪
36.953 36.978 37.003 37.028 37.053 37.078 37.103 37.128 37.153 37.178 
