Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.578-3.602)


  1.      obrekoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrekovanje: obrekovalni članki / obrekovalni ton izjave / obrekovalna gonja proti naši državi ♪
  2.      obrekoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki (rada) obrekuje: obrekovalke že spet govorijo o njem ♪
  3.      obrekoválnica  -e ž (ȃ) 1. ekspr. prostor, kjer se (rado) obrekuje: po mestnih obrekovalnicah je nabral veliko novic 2. žarg., gled. prostor v bližini odra, kjer igralci čakajo na nastop: v obrekovalnici so igralci hvalili drug drugega ♪
  4.      obrekoválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na obrekovalce: obrekovalska skupina / obrekovalska osramotitev njegove žene ♪
  5.      obrekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od obrekovati: pogovor se je začel spreminjati v obrekovanje; z obrekovanjem manjšati komu ugled; obrekovanje članov odbora / obrekovanje naše oblasti ♪
  6.      obrekováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: nevoščljivci in sovražniki ga obrekujejo; zelo so jo obrekovali / rada obrekuje / obrekovati našo državo obrekován -a -o: obrekovan človek ♪
  7.      obskakováti  -újem nedov. (á ȗ) skakati okrog koga: pes ga je obskakoval ♪
  8.      ocvírkov  -a -o prid. (ȋ) ki vsebuje ocvirke: ocvirkov kruh; ocvirkov nadev / ocvirkova mast; ocvirkova potica potica z ocvirkovim nadevom ♪
  9.      ocvírkovica  -e ž (ȋ) nar. ocvirkova potica: speči ocvirkovico ♪
  10.      ocvírkovka  -e ž (ȋ) ocvirkova potica: za pustni torek je spekla ocvirkovko ♪
  11.      očakováti  -újem nedov. (á ȗ) nar. čakati, pričakovati: gremo, da nas ne bodo očakovali; očakovati koga pred hišo; ves večer ga je očakoval / fant je očakoval neprijetnosti ♪
  12.      očákovski  -a -o prid. (á) ekspr. tak kot pri očakih: očakovsko dostojanstvo / imel je očakovsko brado dolgo in sivo očákovsko prisl.: živi očakovsko preprosto ♪
  13.      očkováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. spogledovati se, koketirati: na plesu je očkovala z mladim oficirjem ♪
  14.      oddélkoven  -vna -o prid. (ẹ̑) oddelčen: izkoriščenost oddelkovnih prostorov ♪
  15.      oddelkovódja  -e tudi -a m (ọ̑) vodja oddelka: napredovati v oddelkovodjo; oddelkovodje in mojstri ♪
  16.      odkobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej // ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše ♪
  17.      odkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) žarg., voj. odpeti: neslišno je odkočil puško odkóčen -a -o: v žepu je tiščal odkočeno pištolo ♪
  18.      odkód  in od kód prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje, od katere krajevne meje poteka dejanje: odkod ste hodili peš; elipt. odkod in kam, prijatelj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vprašaj ga, odkod prihaja // izraža vprašanje po izvoru dejanja, stanja: odkod si doma; odkod imate te novice 2. nav. ekspr. izraža vprašanje po vzroku dejanja, stanja: odkod to žalostno stanje naših cest; odkod kar naenkrat taka prijaznost 3. izraža nedoločeno, poljubno mejo, od katere poteka dejanje: če je odkod prišel, je zmeraj prinesel darila / doma je iz Kranja ali odkod drugod v bližini ♪
  19.      odkóder  in od kóder [dǝr] prisl. (ọ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje meje, od katere poteka dejanje odvisnega stavka: povzpel se je na vrh gore, odkoder je lep razgled / ljubi Belo krajino, odkoder je doma / minister je obiskal Pariz, odkoder bo nadaljeval pot v Ameriko od tam (pa) bo ♪
  20.      odkolovrátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se oditi: plačal je in počasi odkolovratil iz gostilne; vstal je in še ves omotičen odkolovratil v kuhinjo // slabš. oditi: možak je prijazno pokimal in odkolovratil proti hiši ♪
  21.      odkòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od odkopati: po odkopu grobov so odkrili še ostanke svetišča / težaven odkop premoga kopanje 2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem; izkop: poglobiti odkop za vodovod 3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog: odkop ima dva izhoda; potiskati vagončke k odkopu; opuščen odkop ♪
  22.      odkopáti  -kópljem tudi -ám dov., odkôplji odkopljíte tudi odkôpaj odkopájte; odkôpal (á ọ́, ȃ) s kopanjem odkriti kaj, priti do česa: odkopati v pesku skrit predmet / arheologi so odkopali ostanke starega templja / odkopati grob / na zdravnikovo zahtevo so truplo odkopali izkopali; letos so v tem rudniku odkopali velike količine premoga nakopali // s kopanjem odstraniti: odkopati prst od drevesa / odkopati žito izpod mlatilnice odkopáti se izkopati se: sneg ga je zasul, da se je komaj odkopal / odkopati se iz dolgov odkopán -a -o: odkopani predmeti ♪
  23.      odkopávanje  -a s (ȃ) glagolnik od odkopavati: odkopavanje razvalin / odkopavanje zasutih rudarjev traja že nekaj dni ♦ mont. odkopavanje z rušenjem ♪
  24.      odkopávati  -am nedov. (ȃ) s kopanjem odkrivati kaj, prihajati do česa: rimsko svetišče so odkopavali vrsto let / odkopavati ponesrečence / odkopavati premog kopati // s kopanjem odstranjevati: odkopavati naneseno blato; odkopavati sneg ♪
  25.      odkópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odkop: a) odkopna dela pri arheoloških raziskavah / rekordni odkopni učinek pri tekmovanju / odkopni prostor ♦ mont. (odkopno) čelo; odkopno kladivo b) odkopna lokomotiva, proga ♪

   3.453 3.478 3.503 3.528 3.553 3.578 3.603 3.628 3.653 3.678  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA