Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (35.553-35.577)



  1.      razrvánost  -i ž (á) nav. ekspr. stanje razrvanega človeka: pesnikov nemir in razrvanost / čustvena, duševna razrvanost; živčna razrvanost / vojna je povzročila razrvanost družine
  2.      razrváti  -rújem dov., razrvál (á ú) nav. ekspr. povzročiti notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: nesoglasja in prepiri so jo razrvali; vojna je ljudi tudi duševno razrvala // povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: naporno življenje mu je razrvalo živce / to je družine gospodarsko in moralno razrvalo razrván -a -o: imeti razrvane živce; zadnje čase je zelo razrvan; razrvana družinska skupnost; duševno razrvani ljudje; moralno razrvano življenje
  3.      razsajálec  -lca [c] m () razsajač: razsajalce so komaj ukrotili
  4.      razsájati 1 -am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze razsajajóč -a -e: miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen
  5.      razsédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) delati, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica nemirne učence pogosto razseda
  6.      razsedláti  -ám dov.) sneti, odstraniti sedlo: razsedlati konja, mulo
  7.      razsèg  -éga m ( ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov
  8.      razsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti kose, dele: razsekati poleno, veje; razsekati žico z dletom / razsekati zaklano žival / razsekati na drobne kosce ∙ ekspr. z bičem mu je razsekal obraz naredil, povzročil več ran razsékan -a -o: razsekane veje; pokrajina je razsekana s strmimi pobočji ∙ ekspr. govoril je v razsekanih stavkih v stavkih z ostrimi premori
  9.      razsekávati  -am nedov. () s sekanjem delati kose, dele: veje je razsekaval na kratka polena / razsekavati meso
  10.      razsekljáti  -ám dov.) 1. s sekljanjem narediti kose, dele: razsekljati meso 2. s sekljanjem poškodovati: razsekljati mizo / ekspr. toča je razsekljala koruzo razseklján -a -o: razsekljano meso; na majhne parcele razsekljano posestvo
  11.      razsésti  -sédem dov., stil. razsèl razséla; nam. razsést in razsèst (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica učence večkrat razsede 2. star. razjahati: jezdec je razsedel in se pretegnil razsésti se zastar. razpasti, razkrojiti se: skalovje po pobočju se je počasi razsedlo razséden -a -o: razpokane in razsedene skale
  12.      razsévek  -vka m (ẹ̑) med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: obsevati razsevke; razsevki v pljučih
  13.      razséžen  -žna -o prid., razséžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki zavzema razmeroma veliko površino, velik prostor: razsežni gozdovi; stavba ni visoka, je pa razsežna; park zavzema razsežno ozemlje / razsežne opekline / razsežen prostor velik 2. ki zavzema razmeroma veliko področje a) glede na delovanje, učinek: razsežna eksplozija b) glede na problematiko, vsebino: razsežna dejavnost društva; to vprašanje je zelo razsežno / razsežna zgodba
  14.      razséžje  -a s (ẹ̑) knjiž. kar je razsežno, veliko: pred njim se prikaže široko razsežje barak, streh / miselna razsežja
  15.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo
  16.      razsípanje  -a s () glagolnik od razsipati: razsipanje zrn / lahkomiselno razsipanje denarja, premoženja
  17.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči
  18.      razsipávati  -am nedov. () 1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to ∙ ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti
  19.      razsípen  -pna -o prid., razsípnejši () nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti
  20.      razsípnik  -a m () ekspr. razsipen človek: iz skopuha je postal razsipnik
  21.      razsípniški  -a -o prid. () nanašajoč se na razsipnike: razsipniški človek / razsipniško ravnanje, življenje
  22.      razsípnost  -i ž () nav. ekspr. lastnost, značilnost razsipnega človeka: očital ji je razsipnost; skopost in razsipnost
  23.      razslojevánje  -a s () glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi
  24.      razslojeváti  -újem nedov.) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik
  25.      razslojíti  -ím dov., razslójil ( í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik

   35.428 35.453 35.478 35.503 35.528 35.553 35.578 35.603 35.628 35.653  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA