Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (34.903-34.927)


  1.      ráščiti  -im nedov. (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš ráščiti se pri pticah spolno se združevati, pariti se: na dvorišču so se raščili golobi ráščen -a -o: raščena jajca ♪
  2.      rašeljíka  -e ž (í) agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika ♪
  3.      rášev  -a -o prid. (á) redko raševinast: nositi raševo obleko ♪
  4.      ráševen  -vna -o prid. (á) redko raševinast: nosil je cokle in raševne hlače ♪
  5.      raševínast  in ráševinast -a -o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran ♪
  6.      rášpa  -e ž (ȃ) orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov: z rašpo zgladiti ostre robove; pile in rašpe / čevljarska, lesna rašpa; ploščata, polokrogla rašpa ♪
  7.      rášpati  -am nedov. (ȃ) z rašpo obdelovati nekovinske predmete: rašpati les, usnje ♪
  8.      rášpla  in rášplja -e ž (ȃ) 1. rašpa: odžagane robove deske je zgladil z rašplo 2. etn. hiter ljudski ples z raznožnimi poskoki na mestu: plesati rašplo ♪
  9.      rášplati  -am in rášpljati -am nedov. (ȃ) rašpati: rašplati konju kopito; pren., ekspr. veter je vso noč rašplal po slamnati strehi ♪
  10.      ràtatà  medm. (ȁ-ȁ) posnema glas bobna, trobente: četa je korakala po taktu: ratata, ratata / ratata, se je spet oglasila strojnica ♪
  11.      ráteški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja ♪
  12.      ratiné  -ja m (ẹ̑) tekst. rahlo, debelo blago, kosmateno na licu: obleka iz ratineja ♪
  13.      ratíšče  -a s (í) nar. vzhodno držaj: ratišče sekire / nasaditi koso na ratišče kosišče ♦ alp. ratišče cepina ♪
  14.      rátluk  -a m (ȃ) gastr. orientalska slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja z dodatkom dišav in barvil: jesti, kupiti ratluk; ratluk z orehi ♪
  15.      raván  -vní ž (ȃ) knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni; po ravneh tekoče reke; leteti nizko nad ravnjo; močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan ● knjiž., redko dvigati življenjsko ravan raven, nivo ♪
  16.      rávbarski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ravbarje: bali so se ravbarskih tolp / ravbarski napadi ∙ pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne ♪
  17.      rávbšic  -a m (ȃ) nižje pog. divji lovec: ravbšic je nastavil srnam zanko; lovci in ravbšici ♪
  18.      ráven  tudi ravèn -vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ǝ̏ ȋ) navadno s prilastkom 1. kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko raven prebivalstva; duševna raven učencev; zdrkniti na raven, pod raven povprečnosti; biti na visoki umetniški ravni // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: ohraniti raven dohodkov; izvoz je presegel pričakovano raven 2. publ. stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: razpravljali bodo na vseh ravneh; analize so opravili na ravni občine / konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav ● publ. prehajati z estetske na sociološko raven z estetskega področja na sociološko; publ. biti na ravni biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na isti ravni sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod ravnijo biti podpovprečen, nekvaliteten, slab ♪
  19.      ráven  stil. raván rávna -o tudi -ó prid. (á ȃ á) 1. ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri: potegniti ravno črto; stati v ravni vrsti; cesta je ravna, brez ovinkov / ravna drevesa / pred njim se je razprostiral raven svet, travnik; ravne ploskve; tla so popolnoma ravna brez vboklin ali izboklin; morje je bilo ravno kot miza / ravni lasje lasje, ki niso kodrasti, skodrani // ki je tak zaradi svojega namena: raven nož; dleto mora biti ravno // ki ima naravno, pravilno obliko: ima ravne noge; bil je raven kot jelka, sveča / ima grški, raven nos nos v isti črti s čelom 2. zastar. enak, enakovreden: najina položaja sta ravna; ni jima raven / ni ji ravna po lepoti 3. zastar. dosleden, načelen: je vzkipljiv, a raven človek / ima raven značaj 4. zastar. sod, paren: ravne in neravne hišne številke ◊ arhit. ravna streha streha, ki je vodoravna ali nagnjena za manj kot šest stopinj; fiz. ravno zrcalo gladka ravna ploskev, ki odbija vpadajoče valovanje; geom. ravna ploskev ravnina ali del ravnine; jur. sorodniki v ravni črti sorodniki, ki neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; min. ravni prelom prelom, pri katerem je ploskev zaradi enake debeline posameznih zrn ravna, gladka; teh. ravno ozobje ozobje, pri katerem so zobje ravni; ravno steklo; vet. ravna glava glava s čelom in nosnim grebenom v isti ravnini; zool. ravno vretence vretence, ki je spredaj in zadaj ravno rávno tudi ravnó prisl.: ravno se držati, hoditi; ravno potegnjena črta; sam.: hiša stoji na ravnem ♪
  20.      raviól  -a m (ọ̑) nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa trikotne ali obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: preliti raviole s paradižnikovo omako; zakuhati raviole v juho ♪
  21.      ravnálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) delavec, ki kaj ravna: zaposlen je kot ravnalec kož ◊ teh. premakljiva priprava na pisalnem stroju, ob kateri se vlaga papir ♪
  22.      ravnálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na ravnanje: ravnalna letev, miza, plošča; ravnalno kladivo, nakovalo / ravnalni stroj za pločevino / ravnalne naprave v vesoljski ladji krmilne naprave ♪
  23.      ravnálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od ravnalec: dela kot ravnalka časopisov ◊ teh. ravnalna letev, plošča ♪
  24.      ravnálnik  -a m (ȃ) teh. stroj za ravnanje pločevine: ravnati palice na ravnalniku, z ravnalnikom / pločevinski ravnalnik ♦ agr. stroj z ravno desko za ravnanje, izravnavanje tal ♪
  25.      ravnálo  -a s (á) 1. priprava za ravnanje: za ravnalo je uporabil desko // grad. priprava za določanje, ugotavljanje vodoravnosti: z ravnalom ugotoviti ravnost zidu / cevno ravnalo; vodno ravnalo vodna tehtnica 2. knjiž. regulator: naravnati ravnalo glasnosti, pritiska 3. knjiž. kar kaj uravnava sploh: pelin je ravnalo za želodec / ugotoviti osnovna ravnala proizvodnje ◊ žel. parno ravnalo naprava parne lokomotive, s katero se uravnava pritisk pare med kotlom in cilindri ♪

   34.778 34.803 34.828 34.853 34.878 34.903 34.928 34.953 34.978 35.003  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA