Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (33.453-33.477)



  1.      primíriti  -ím dov., primíril ( í) knjiž., redko pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti; dolgo časa se ni mogel primiriti
  2.      primísel  -sli [ǝ] ž () knjiž. kar se v mislih, domišljiji doda: izpusti primisli in povej, kot je bilo
  3.      primitív  -a m () pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati kulturo primitivov
  4.      primitívec  -vca m () 1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev 2. redko primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev
  5.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši () 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje
  6.      primitivíst  -a m () um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec: slike, skulpture primitivistov / slikar primitivist
  7.      primitivízem  -zma m () slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost
  8.      primitívka  -e ž () slabš. neizobražena, nekulturna ženska: imel jo je za primitivko
  9.      primitívnost  -i ž () lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost
  10.      primòjdúš  in primojdúš medm. (-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: tako dobro se ti ne bo več godilo, primojduš / v prislovni rabi: obljubil je za primojduš, da bo prišel; rekel je, da mu za primojduš ne da več denarja zagotovo
  11.      primòjsvét  in primojsvét medm. (-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne
  12.      primolíti  -mólim dov. ( ọ́) 1. v krščanskem okolju moleč priti: romarji so primolili v cerkev 2. rel. z molitvijo priti do česa; izmoliti: primoliti komu zdravje
  13.      primórje  -a s (ọ̑) svet pri morju: potovati po primorju; ta rastlina uspeva predvsem v primorju / Slovensko primorje
  14.      primórski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na primorje: primorski prebivalci; primorske rastline / primorsko podnebje 2. nanašajoč se na Primorce ali Primorsko: primorsko narečje / primorsko vino ● primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa
  15.      primórščina  -e ž (ọ̑) primorsko narečje: govoriti primorščino
  16.      primótati se  -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ) ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje
  17.      prímož  -a m () primež: držati s primožem; čeljusti primoža; groza ji je kot s primožem stiskala srce / cevni primož
  18.      prímožek  -žka m (í) bot. rastlina z rumenimi cveti v koških, Buphthalmum salicifolium: marjetice in primožki
  19.      primožíti se  -ím se dov., primóžil se ( í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto primožíti z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka primožèn -êna -o: primoženi otroci
  20.      primrázica  -e ž () knjiž., redko ne hud mraz: jutro s primrazico
  21.      primráziti  -im tudi primrazíti -ím dov., primrázil; primrážen tudi primražèn in primrázen tudi primrazèn (ā ; í) knjiž., redko primrzniti: čevlji so mu primrazili na podlago
  22.      primrazíti  -ím in primráziti -im dov., primrázil; primražèn in primrážen in primrazèn in primrázen ( í; ā ) star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: hotel mu je primraziti tako življenje; vse se mu je primrazilo
  23.      primrzíti  -ím dov., primŕzil; primrzèn tudi primržèn ( í) knjiž. narediti kaj komu zoprno: primrzili so mu dom; življenje se ji je primrzilo
  24.      primŕzniti  -em dov.) z zmrzovanjem se pritrditi na podlago: roka mu je primrznila na kljuko; vrata so primrznila na podboje; obsedel je, kot da bi bil primrznil na klop / kaplje so primrznile na veje ∙ ekspr. od strahu so ji besede primrznile v grlu ni mogla govoriti primŕznjen -a -o: brcniti v primrznjen kamen; prim. primrzel
  25.      prímula  -e ž () lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije

   33.328 33.353 33.378 33.403 33.428 33.453 33.478 33.503 33.528 33.553  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA