Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (3.301-3.325)
- mrkôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nekoliko mrk: mrkobna megla / mrkobni obrazi ♪
- mrkoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž., redko črnogled: to je dalo mrkogledu vzrok za sumničenje ♪
- mrkogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki mrko, neprijazno gleda: bledikav mrkogled fant; mrkogledi stražniki 2. redko črnogled: mrkogledi pisatelji; ni bila mrkogleda, pa tudi ne lahkomiselna ♪
- mrkoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima mrke, neprijazne oči: mrkook in črnobrad mož ♪
- mŕkost -i ž (ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrkega: njegov smeh je pregnal mrkost z obrazov; govornikova mrkost / mrkost starega poslopja ♪
- mŕzkost -i ž (ŕ) knjiž. zoprnost: razkrila ga je v vsej njegovi mrzkosti // redko odpor, velika nenaklonjenost: zdaj je gledal na stvar z mrzkostjo ♪
- múkoma prisl. (ū) knjiž. z veliko težavo, z velikim naporom: mukoma izražati misli; mukoma se krotiti; mukoma si utirati gaz ♪
- mukotŕpen -pna -o prid. (r̄) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukotrpno življenje / mukotrpen obraz, vzdih / tako delo je mukotrpno ♪
- mukózen -zna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi mukozna žleza žleza, ki izloča sluz, sluzna žleza: slinavke in mukozne žleze ♪
- muskovít -a m (ȋ) min. rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom, kalijeva sljuda: listi muskovita ♪
- muzikológ -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe: kongres muzikologov; skladatelj in muzikolog ♪
- muzikologíja -e ž (ȋ) veda o glasbi: predavati muzikologijo; zahteve sodobne muzikologije ♪
- muzikolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzikologe ali muzikologijo: muzikološko društvo / muzikološka vprašanja / muzikološki inštitut ♪
- nabrekováti -újem nedov. (á ȗ) nabrekati: stisnjene pesti nabrekujejo od navala krvi ♪
- nadkolénka -e ž (ẹ̑) nav. mn. nogavica, ki sega nad kolena: gumijaste nadkolenke ♪
- nadkolénski -a -o prid. (ẹ̑) ki sega nad kolena: nadkolenski škornji ♪
- nadkomólčen -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) nadlakten: nadkomolčna kost, mišica ♪
- nadkòp -ópa m (ȍ ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi ♪
- nàdškòf -ófa tudi -ôfa m, im. mn. nàdškófi tudi nàdškôfi in nàdškófje tudi nàdškôfje (ȁ-ȍ ȁ-ọ́, ȁ-ó) predstojnik nadškofije: postal je nadškof; pariški nadškof ♪
- nàdškofíja -e ž (ȁ-i) naslov za pomembnejšo škofijo: ljubljanska škofija je postala nadškofija ♪
- nàdškofíjski -a -o prid. (ȁ-ȋ) nanašajoč se na nadškofijo: nadškofijski arhiv; te zadeve ureja nadškofijski ordinariat / nadškofijski dvorec ♪
- nàdškofóvski -a -o prid. (ȁ-ọ́) nanašajoč se na nadškofe: nadškofovska služba ♪
- nafrkóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno nakodrati, naviti: nafrkočiti lase; danes se je lepo nafrkočila ♪
- nagónskost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost nagonskega: nagonskost gibov / človekova nagonskost ♪
- nakóckati -am dov. (ọ̑) redko narezati na kocke: nakockati jabolko, repo nakóckan -a -o: zelenjavi dodamo še nakockan krompir ♪
3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401