Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (3.228-3.252) 
- materínskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na materinsko pravo: materinskopravni rod ♪
- materínskost -i ž (ȋ) lastnosti, značilnosti materinske ženske: njena materinskost ♪
- mečkón -a [mǝč tudi meč] m (ọ̑) nar. mečkač: Bil je slaboten in počasen, mečkon, zato ga kmetje niso marali na dnino (C. Kosmač) ♪
- mèdkontinentálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) medcelinski: medkontinentalne prometne zveze / medkontinentalna raketa ♪
- mèdstrokóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor ♪
- mehko... prvi del zloženk nanašajoč se na mehek: mehkočuten, mehkolas / mehkosrčnež ♪
- mehkôba -e ž (ó) 1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: zanašal se je na njegovo mehkobo in dobrodušnost / v uradnikovem glasu je začutil mehkobo / s smehom je hotel prikriti mehkobo, ki ga je obšla ganjenost 2. mehkost: mehkoba tal / mehkoba, barva in čistost vlaken / mehkoba barv, tonov ♪
- mehkôben -bna -o prid. (ó ō) ekspr. 1. popustljiv, prizanesljiv: ne bodi preveč mehkoben z njimi; mehkobna ženska 2. ganljiv, čustven: ta prizor je preveč mehkoben; mehkobna glasba, pesem 3. nekoliko mehek: mehkobne ustnice / mehkobno jesensko sonce mehkôbno prisl.: mehkobno govoriti ♪
- mehkôbnost -i ž (ó) ekspr. popustljivost, prizanesljivost: ves njegov obraz izraža mehkobnost / ženska mehkobnost ♪
- mehkočúten -tna -o prid. (ū) knjiž. 1. obziren, popustljiv, prizanesljiv: je dober, mehkočuten fant / mehkočutni izrazi 2. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: mehkočuten sanjač; ne posmehuj se mu, ko je tako mehkočuten ♪
- mehkočútnost -i ž (ū) knjiž. obzirnost, popustljivost, prizanesljivost: prostor in čas nista primerna za mehkočutnost / ekspr. mehkočutnost solzavega pesnika občutljivost ♪
- mehkodlák in mehkodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima mehko, voljno dlako: mehkodlak pes ♪
- mehkolás in mehkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima mehke, voljne lase: mehkolaso dekle ♪
- mehkolísten -tna -o prid. (ȋ) vrtn., navadno v zvezi mehkolistna solata solata, ki ima mehke, sočne liste: krhkolistne in mehkolistne solate ♪
- mehkolupínast -a -o prid. (í) knjiž. ki ima mehko lupino: mehkolupinast sad / mehkolupinasto jajce jajce z mehko lupino ♪
- mehkonében -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: mehkonebna zapora / mehkonebni soglasniki ♪
- mehkonébnik -a m (ẹ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: k, g in h so mehkonebniki ♪
- mehkosŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž. usmiljen, dobrosrčen: mehkosrčen človek; mati je bila zelo mehkosrčna ♪
- mêhkost tudi mehkóst -i ž (é; ọ̑) 1. lastnost, značilnost mehkega: gladkost, prožnost, mehkost izdelka / mehkost in usklajenost gibov 2. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: očetova nepopustljivost in materina mehkost / hotel je prikriti svojo mehkost ganjenost ♪
- mehkôta -e ž (ó) knjiž., redko mehkost: krhkost, mehkota, trdota in druge lastnosti / očetova nepopustljivost in materina mehkota popustljivost, prizanesljivost ♪
- mehkôten -tna -o prid. (ó) knjiž., redko nekoliko mehek: mehkotno telo kače / ne bodi tako mehkoten občutljiv, mehkužen ♪
- mérkovca -e ž (ẹ́) zastar. opica: komedijanti so imeli merkovco / molči, ti merkovca ♪
- meščánskodemokrátičen -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na meščansko demokracijo: meščanskodemokratične revolucije ♪
- meščánskost -i ž (ȃ) miselnost, lastnosti meščanov: v njihovi rodbini je tradicija meščanskosti že stara / ozka meščanskost te ustanove ga je dušila ♪
- meščanskošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meščansko šolo: meščanskošolski izpit / meščanskošolski učitelj ♪
3.103 3.128 3.153 3.178 3.203 3.228 3.253 3.278 3.303 3.328