Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.228-3.252)



  1.      materínskopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na materinsko pravo: materinskopravni rod
  2.      materínskost  -i ž () lastnosti, značilnosti materinske ženske: njena materinskost
  3.      mečn  -a [mǝč tudi meč] m (ọ̑) nar. mečkač: Bil je slaboten in počasen, mečkon, zato ga kmetje niso marali na dnino (C. Kosmač)
  4.      mèdkontinentálen  -lna -o prid. (-) medcelinski: medkontinentalne prometne zveze / medkontinentalna raketa
  5.      mèdstroven  -vna -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor
  6.      mehko...  prvi del zloženk nanašajoč se na mehek: mehkočuten, mehkolas / mehkosrčnež
  7.      mehba  -e ž (ó) 1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: zanašal se je na njegovo mehkobo in dobrodušnost / v uradnikovem glasu je začutil mehkobo / s smehom je hotel prikriti mehkobo, ki ga je obšla ganjenost 2. mehkost: mehkoba tal / mehkoba, barva in čistost vlaken / mehkoba barv, tonov
  8.      mehben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. 1. popustljiv, prizanesljiv: ne bodi preveč mehkoben z njimi; mehkobna ženska 2. ganljiv, čustven: ta prizor je preveč mehkoben; mehkobna glasba, pesem 3. nekoliko mehek: mehkobne ustnice / mehkobno jesensko sonce mehbno prisl.: mehkobno govoriti
  9.      mehbnost  -i ž (ó) ekspr. popustljivost, prizanesljivost: ves njegov obraz izraža mehkobnost / ženska mehkobnost
  10.      mehkočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. 1. obziren, popustljiv, prizanesljiv: je dober, mehkočuten fant / mehkočutni izrazi 2. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: mehkočuten sanjač; ne posmehuj se mu, ko je tako mehkočuten
  11.      mehkočútnost  -i ž (ū) knjiž. obzirnost, popustljivost, prizanesljivost: prostor in čas nista primerna za mehkočutnost / ekspr. mehkočutnost solzavega pesnika občutljivost
  12.      mehkodlák  in mehkodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima mehko, voljno dlako: mehkodlak pes
  13.      mehkolás  in mehkolàs -ása -o prid. (; á) ki ima mehke, voljne lase: mehkolaso dekle
  14.      mehkolísten  -tna -o prid. () vrtn., navadno v zvezi mehkolistna solata solata, ki ima mehke, sočne liste: krhkolistne in mehkolistne solate
  15.      mehkolupínast  -a -o prid. (í) knjiž. ki ima mehko lupino: mehkolupinast sad / mehkolupinasto jajce jajce z mehko lupino
  16.      mehkonében  -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: mehkonebna zapora / mehkonebni soglasniki
  17.      mehkonébnik  -a m (ẹ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: k, g in h so mehkonebniki
  18.      mehkosŕčen  -čna -o prid. () knjiž. usmiljen, dobrosrčen: mehkosrčen človek; mati je bila zelo mehkosrčna
  19.      mêhkost  tudi mehst -i ž (é; ọ̑) 1. lastnost, značilnost mehkega: gladkost, prožnost, mehkost izdelka / mehkost in usklajenost gibov 2. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: očetova nepopustljivost in materina mehkost / hotel je prikriti svojo mehkost ganjenost
  20.      mehta  -e ž (ó) knjiž., redko mehkost: krhkost, mehkota, trdota in druge lastnosti / očetova nepopustljivost in materina mehkota popustljivost, prizanesljivost
  21.      mehten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko nekoliko mehek: mehkotno telo kače / ne bodi tako mehkoten občutljiv, mehkužen
  22.      mérkovca  -e ž (ẹ́) zastar. opica: komedijanti so imeli merkovco / molči, ti merkovca
  23.      meščánskodemokrátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na meščansko demokracijo: meščanskodemokratične revolucije
  24.      meščánskost  -i ž () miselnost, lastnosti meščanov: v njihovi rodbini je tradicija meščanskosti že stara / ozka meščanskost te ustanove ga je dušila
  25.      meščanskošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meščansko šolo: meščanskošolski izpit / meščanskošolski učitelj

   3.103 3.128 3.153 3.178 3.203 3.228 3.253 3.278 3.303 3.328  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA