Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (32.053-32.077)


  1.      prelízati  tudi prelizáti -lížem dov. (í á í) z lizanjem preiti vso površino česa: krava je prelizala telička; pren., ekspr. prelizati koga s pogledom ● ekspr. suknjič se mu je prelizal na komolcih predrgnil, preluknjal ♪
  2.      preljubíti  in preljúbiti -im dov. (ȋ ū) knjiž. večkrat doživeti ljubezensko čustvo: veliko žensk je preljubil / preljubiti ljubezen ♪
  3.      prelòm  -ôma m (ȍ ó) 1. glagolnik od prelomiti: prelom veje / kostni prelom; prelom lobanje / prelom dane besede, prisege / prelom s preteklostjo; ta knjiga pomeni popoln prelom s pesniško tradicijo / družbeni, idejni, kulturni prelom 2. mesto, kjer kaj ni več (popolnoma) zraščeno, skupaj: štor se je na prelomu svetil / v zidu so se videli globoki prelomi razpoke 3. ekspr. kraj, prostor, kjer kaj (nenadoma) preide v kaj drugega: njihova kmetija leži na prelomu doline 4. ekspr., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: bilo je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomu starega veka v srednji vek / v prelomu časa 5. min. videz prelomne ploskve: vrste preloma / iverasti prelom značilen za drobnozrnate snovi; neravni prelom pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna; školjkasti prelom ◊ alp. ledeniški prelom prečna razpoka v ledeniku, nastala zaradi vzpetine na dnu ledeniške doline; anat. odprti prelom kosti pri katerem kost predre kožo; geol. prelom premaknitev skladov iz prvotne lege; mesto preloma; tisk. prelom oblikovanje stolpcev v strani (časopisa, knjige) ♪
  4.      prelómen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prelom: prelomni sledovi; prelomne razpoke / umetnost prelomne dobe; pomembna prelomna leta ♦ anat. prelomna črta črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec; geol. prelomna ploskev ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov; teh. prelomna ploskev ploskev, nastala s prelomom; tisk. prelomna stran dokončno oblikovana stran (časopisa, knjige) // ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: prelomni zgodovinski dogodki / razprava odkriva prelomna spoznanja ♪
  5.      prelomína  -e ž (í) knjiž., redko prelomnina: školjkaste prelomine ♪
  6.      prelomíšče  -a s (í) knjiž., redko mesto preloma: prelomišče skalne plasti ♦ anat. okrepiti prelomišče z opornico ♪
  7.      prelomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. z lomljenjem razdeliti na dva dela: prelomiti vejo / prelomiti po sredi / prelomiti palico na dvoje 2. nav. ekspr. ne izpolniti tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelomila je besedo, obljubo, prisego / prelomiti pogodbo, pravila, zakon prekršiti 3. publ., z orodnikom narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelomiti s starimi navadami, preteklostjo; prelomil je z vsem, kar ga je vezalo nanjo; dokončno so prelomili s starim načinom življenja / z njim je prelomil nima več zveze z njim / pisatelj je prelomil s tradicijo našega pripovedništva ◊ jur. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; rel. prelomiti post prelomíti se 1. zaradi sile, pritiska ne biti več (popolnoma) zraščen, skupaj: macesen se je prelomil čez sredo; pod težo snega se je veja prelomila / na tem mestu se noga malokdaj prelomi 2. ekspr., v zvezi z v (nenadoma) preiti v kaj drugega: tu se je breg iz strmine prelomil v položno pobočje / glas se ji je v grlu prelomil v pretresljiv jok / poletje se hitro prelomi v jesen nagne // nenadoma prenehati obstajati: ljubezen v njej se je prelomila / družinski mir se je prelomil ● ekspr. na ovinku se cesta prelomi strmo spusti navzdol; ekspr. sredi govora se mu je glas prelomil nenadoma ni mogel več govoriti; knjiž., ekspr. pri tem delu se je njegova postava prelomila k tlom bil je zelo sključen, nagnjen naprej; ekspr. stopnišče se je dvakrat prelomilo imelo je dva vmesna presledka, podesta; ekspr. glej, da se pri delu ne prelomiš da se preveč ne izčrpaš; ekspr. služabnik se je trikrat prelomil v pasu globoko priklonil prelómljen -a -o: prelomljena kost; prelomljena palica; prelomljena prisega; prelomljen posredi ♪
  8.      prelómnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr., s prilastkom kar povzroči veliko spremembo v čem: vstop v šolo je važna, velika prelomnica v otrokovem življenju; ustanovitev Osvobodilne fronte je pomenila zgodovinsko prelomnico / mehanizacija predstavlja odločilno prelomnico v kmetijstvu 2. knjiž., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova; prehod, prelom: to se je zgodilo na prelomnici devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomnici starega veka v srednji vek 3. geol. črta, ob kateri se prelomi del zemeljskega površja: dolina ob prelomnici ● publ. tudi v njihovem mišljenju je prišlo do prelomnice njihovo mišljenje se je spremenilo; redko splazil se je v prelomnico razpoko; ekspr. zavedal se je, da je njegovo življenje na prelomnici da se bo moral dokončno odločiti glede zanj pomembne stvari ◊ anat. črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec ♪
  9.      prelomnína  -e ž (ȋ) geol. prelomna ploskev: školjkaste prelomnine // mesto preloma ♪
  10.      prelopátati  -am dov. (ȃ) knjiž., redko prekopati, prelopatiti: prelopatati vrt ♪
  11.      prelopátiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: prelopatiti grede; globoko prelopatiti ♪
  12.      prelopútniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. prevarati, ukaniti: tokrat me ne bo preloputnil; preloputniti koga s svojo modrostjo ♪
  13.      prelovíti  -ím dov., prelóvil (ȋ í) loveč priti z enega konca na drugega: prelovil je ves gozd ♪
  14.      preložíti  -ím dov., prelóžil (ȋ í) 1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih 2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel 3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega 4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda 5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti pesem; preložiti v slovenščino 6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo ● preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati ◊ grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; jur. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo preložèn -êna -o: seja je preložena ♪
  15.      prelúknjati  -am dov. (ȗ) narediti luknjo, luknjico: preluknjati papir; preluknjati pločevino; preluknjati z iglo / ostra skala je preluknjala čoln ● ekspr. vsega so preluknjali z brzostrelko prestrelili prelúknjan -a -o: preluknjani rokavi suknjiča; preluknjane nogavice; preluknjana škatla ♪
  16.      prém  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) knjiž. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju 2. dosleden, načelen: bister in prem človek ◊ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; lingv. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju prémo 1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos 2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost: odšel je premo domov ♪
  17.      préma  -e ž (ẹ̄) prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa: pri novem tipu avtomobila so izpopolnili premo / sprednja, zadnja prema; toga prema / prema pri kmečkem vozu; na premo so naložili koš stelje ● knjiž., redko iskal je pravo premo pot, smer ◊ geom. ravna črta ♪
  18.      premága  -e ž (ȃ) zastar. zmaga: doseči veliko premago / boj za premago novih idej // premagovanje: z veliko premago je molčal ob njenih besedah ♪
  19.      premagálec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko zmagovalec, premagovalec: vdal se je premagalcu ♪
  20.      premágati  -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala 2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa ● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti premágati se ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom premágan -a -o: prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih ♪
  21.      premagnétiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) elektr. s spremembo smeri električnega toka povzročiti, da se spremeni severni magnetni pol v južnega ali obratno: premagnetiti kotvo ♪
  22.      premagoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) nav. ekspr. kdor kaj, koga premaga: premagovalec bolezni / premagovalci so se vrnili iz boja zmagovalci ♪
  23.      premagováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa premagováti se ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala premagujóč -a -e: premagujoč solze, je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost ♪
  24.      premàh  -áha m (ȁ á) glagolnik od premahniti: premah pri tehtanju ♦ šport. gib ene ali obeh nog čez konja, bradljo ♪
  25.      premáhati  -am, in premáhati tudi premaháti -am dov. (á; á á á) ekspr. natepsti, pretepsti: premahati koga s palico ♪

   31.928 31.953 31.978 32.003 32.028 32.053 32.078 32.103 32.128 32.153  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA