Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (31.903-31.927)


  1.      prejádrati  -am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata 2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode 3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice ● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem ♪
  2.      prejáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) 1. jahajoč priti z enega konca česa na drugega: v diru, hitro so prejahali nevarno področje 2. jahajoč prepotovati: prejahati deset kilometrov; vso pot so prejahali molče ♪
  3.      prejásen  -sna -o prid. (á) 1. preveč jasen, razumljiv: to je prejasen in preoster odgovor, užalili ga bomo 2. ekspr. zelo jasen: prejasen zimski dan / knjiž. prejasna gorska reka čista, bistra / prejasna stvar, pa je vendar ne uvidi zelo jasna, razumljiva 3. nekdaj, kot pristavek za plemiškega dostojanstvenika spoštovan, cenjen, plemenit: zapoved prejasnega gospoda / v nagovoru izvolite, prejasni knez, vladar prejásno prisl.: prejasno kazati odpor ♪
  4.      prejásniti  -im in prejasníti -ím dov., prejásnil (ā ȃ; ȋ í) knjiž., redko prečistiti, izčistiti: to idejo je v zaključni pesmi prejasnil in poglobil / prejasniti lastno življenje s trezno objektivnostjo presoditi, oceniti prejásnjen -a -o in prejasnjèn -êna -o: vsaka od oseb romana je prejasnjena do osnovne sheme, ne da bi izgubila svojo živost in resničnost ♪
  5.      prejásnost  -i ž (á) s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za plemiškega dostojanstvenika: šel je h knezu in njegovi prejasnosti vse razložil / kot nagovor vaša prejasnost ♪
  6.      préje  prisl. (ẹ̑) star. prej: ta mesec so naredili več kakor preje celo leto ♪
  7.      prejéda  -e ž (ẹ̑) med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi: zaradi prejede je bila potrebna takojšnja operacija / želodčna prejeda ♪
  8.      prejédati  -am nedov. (ẹ́) z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago // s kemičnim delovanjem povzročati a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino ● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga prejédati se 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem ♪
  9.      prejemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj prejema: prejemalec pokojnine / prejemalec in dajalec krvi ♪
  10.      prejémati  -am nedov. (ẹ̑) postajati imetnik, navadno česa večkrat poslanega: denar prejema redno vsak mesec / prejemati štipendijo / vsak dan prejema najrazličnejše dopise // postajati deležen česa: prejemati nagrade in odlikovanja / pomoči noče prejemati ♪
  11.      prejémek  -mka m (ẹ̑) nav. mn. 1. vsota denarja, ki ga kdo redno prejema: imeti dobre prejemke; prejemke si zvišuje z dodatnim delom / letni, mesečni prejemki // knjiž. osebni dohodek: določati prejemke po pravilniku; zvišati prejemke delavcev / osebni prejemki; redni prejemki 2. vsota denarja, ki se prejme: načrt prejemkov in izdatkov / blagajniški prejemki ♪
  12.      prejémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prejem: podpisati prejemno potrdilo / redko prejemni urad sprejemni urad ♪
  13.      prejémnik  -a m (ẹ̑) kdor kaj prejme: manjka še podpis prejemnika / prejemnik nagrade dobitnik // knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis: prejemnik dokumenta ♪
  14.      prejésti  -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili prejésti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice prejéden -a -o: prejedena tkanina ♪
  15.      prejéti  préjmem dov., prejmíte tudi préjmite; prejél; nam. prejét in prejèt (ẹ́ ẹ́) postati imetnik, navadno česa poslanega: včeraj sem prejel tvoje pismo / prejeti dopis; prejeti pošto, telegram / prejeti knjigo v dar dobiti // postati deležen česa: prejeti nagrado, odlikovanje; prejeti pohvalo / končno je prejel zasluženo kazen je bil kaznovan ♦ šport. prejeti gol prejét -a -o: prebrati prejeto pošto ♪
  16.      prejézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z jezdenjem priti z enega konca česa na drugega: prejezditi dolino / greben se ne da prejezditi 2. z jezdenjem prepotovati: prejezdili so vso deželo; pot sta prejezdila v dveh dneh / ekspr. ves dan so prejezdili ● star. prejezditi nogo čez koleno dati, položiti ♪
  17.      prejòj  tudi prejój medm. (ȍ; ọ̑) 1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem // izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo 2. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj: tolkli so po nas, da je bilo prejoj ♪
  18.      prejókati  tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prejókan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno ♪
  19.      prejšnjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko lanski: vonj po uležani, prejšnjeletni travi / prejšnjeletni gospodarski razvoj ♪
  20.      préjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki je glede na prostor, čas, vrstni red a) neposredno pred čim drugim iste vrste: prejšnji odstavek; slika na prejšnji strani / prejšnjega dne sta se sprla; to je bilo prejšnji mesec, teden / nadaljeval je misli prejšnjega govornika b) pred čim drugim iste vrste sploh: o tem je pisal že v prejšnjih člankih; na prejšnjem tekmovanju je bil drugi / učitelj je spraševal prejšnjo snov / to so prejšnji lastniki; prejšnja dvorana je bila večja od sedanje / prejšnje geološke dobe // tak kot prej, nekoč: dobil je nazaj prejšnjo zdravo barvo / prejšnje težave so se vrnile ♪
  21.      prék  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) zastar. nujen, potreben: preko delo ∙ zastar. preki sod naglo sodišče ♪
  22.      prék  prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez: prek priti; prepeljali smo se s splavom prek; elipt. pomagaj mu prek / pogled mu je šel prek po njivi počez, povprek b) stanje na drugi strani: tam prek je prod, kamor rade sedajo čaplje 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in prek; ura je polnoči in prek / njivo je prek in prek prekril plevel čezinčez ● nar. vzhodno sinu posestvo prek dati izročiti, prepisati; prim. vseprek ♪
  23.      prek  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame c) po površini: reka se je razlila prek ravnine č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta // za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta 3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto dinarjev 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov ♦ rad. oddajati spored prek Nanosa 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje ● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji ♪
  24.      prekadíti  -ím dov., prekádil (ȋ í) 1. izpostaviti delovanju dima zaradi konzerviranja: prekaditi gnjat; klobas še niso prekadili; prekaditi meso 2. nav. ekspr. prepojiti z dimom, kadivom: sobo so prekadili / prekaditi prostor z dišavami prekajèn -êna -o: prekajena svinjska rebrca; z nikotinom prekajena pljuča ♪
  25.      prekájati  -am nedov. (á) redko prekajevati: prekajati klobase ♪

   31.778 31.803 31.828 31.853 31.878 31.903 31.928 31.953 31.978 32.003  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA