Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.153-3.177)



  1.      lísko  -a m () ljubk. lisasta žival, navadno konj, pes: kako lep lisko
  2.      lístkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na listek 2: listkovno gradivo / listkovna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listki z gesli, besedili proti okupatorjubiblio. listkovni katalog katalog, v katerem so knjige popisane na listkih
  3.      ljubimkováti  -újem nedov.) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva
  4.      ljúbkost  -i ž (ū) lastnost, značilnost ljubkega človeka: dekletova ljubkost / ljubkost kretenj
  5.      ljubkoválen  -lna -o prid. () ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda ♦ lingv. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru
  6.      ljubkovánje  -a s () glagolnik od ljubkovati: z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja
  7.      ljubkováti  -újem nedov.) 1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala; otročiček se je rad ljubkoval z mamo; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi 2. ekspr. ljubimkati, flirtati: ljubkovala je z mlajšimi fanti ljubkováje: ljubkovaje jo je pritisnil k sebi ljubkujóč -a -e: ljubkujoči gibi
  8.      ljúdskodemokrátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na ljudsko demokracijo: ljudskodemokratična država / ljudskodemokratična oblast
  9.      ljúdskofróntovski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko fronto: ljudskofrontovske organizacije
  10.      ljúdskoprosvéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva
  11.      ljúdskost  -i ž () knjiž. 1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva: ljudskost v Levstikovem Martinu Krpanu; namesto literarnega dvornega patosa je prinesel v knjigo smisel za ljudskost / ljudskost pisateljevega jezika / ljudskost kulturne prireditve miselna dostopnost vsem 2. redko značilnost tega, kar temelji na delavskem razredu: demokratična ljudskost osvobodilnega boja; ljudskost volitev 3. redko prijaznost do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: radi so ga imeli zaradi njegove ljudskosti
  12.      ljudskošólski  -a -o prid. (ọ̑) zastar. osnovnošolski: ljudskošolska berila / ljudskošolski učitelj
  13.      ljúdskovzgójen  -jna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj
  14.      lokomobíla  -e ž () strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila
  15.      lokomócija  -e ž (ọ́) biol. premikanje, gibanje, hoja: pri tej bolezni je lokomocija ovirana; okončine so prilagojene načinu lokomocije
  16.      lokomotíva  -e ž () 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja ♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke
  17.      lokomotíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na lokomotivo: zlomila se je lokomotivna os; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih z lokomotivo
  18.      lokomotívski  -a -o prid. () nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel
  19.      lokomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) biol. ki je za premikanje, gibanje, hojo: lokomotorni organi pri živalih
  20.      lokostrél  -a m (ẹ̑) nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel
  21.      lokostrélec  -lca m (ẹ̑) 1. športnik, ki goji lokostrelstvo: tekmovanje lokostrelcev 2. nekdaj vojak, oborožen z lokom: lokostrelci in ščitonosci
  22.      lokostrélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lokostrelce: lokostrelski klub / lokostrelske vrste
  23.      lokostrélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja z lokom: gojiti lokostrelstvo; republiško prvenstvo v lokostrelstvu
  24.      lokovánje  -a s () muz. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje
  25.      koven  tudi loven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi

   3.028 3.053 3.078 3.103 3.128 3.153 3.178 3.203 3.228 3.253  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA