Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (3.153-3.177) 
- lísko -a m (ȋ) ljubk. lisasta žival, navadno konj, pes: kako lep lisko ♪
- lístkoven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na listek 2: listkovno gradivo / listkovna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listki z gesli, besedili proti okupatorju ♦ biblio. listkovni katalog katalog, v katerem so knjige popisane na listkih ♪
- ljubimkováti -újem nedov. (á ȗ) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva ♪
- ljúbkost -i ž (ū) lastnost, značilnost ljubkega človeka: dekletova ljubkost / ljubkost kretenj ♪
- ljubkoválen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda ♦ lingv. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru ♪
- ljubkovánje -a s (ȃ) glagolnik od ljubkovati: z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja ♪
- ljubkováti -újem nedov. (á ȗ) 1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala; otročiček se je rad ljubkoval z mamo; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi 2. ekspr. ljubimkati, flirtati: ljubkovala je z mlajšimi fanti ljubkováje: ljubkovaje jo je pritisnil k sebi ljubkujóč -a -e: ljubkujoči gibi ♪
- ljúdskodemokrátičen -čna -o prid. (ȗ-á) nanašajoč se na ljudsko demokracijo: ljudskodemokratična država / ljudskodemokratična oblast ♪
- ljúdskofróntovski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko fronto: ljudskofrontovske organizacije ♪
- ljúdskoprosvéten -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) nanašajoč se na ljudsko prosveto: podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva ♪
- ljúdskost -i ž (ȗ) knjiž. 1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva: ljudskost v Levstikovem Martinu Krpanu; namesto literarnega dvornega patosa je prinesel v knjigo smisel za ljudskost / ljudskost pisateljevega jezika / ljudskost kulturne prireditve miselna dostopnost vsem 2. redko značilnost tega, kar temelji na delavskem razredu: demokratična ljudskost osvobodilnega boja; ljudskost volitev 3. redko prijaznost do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: radi so ga imeli zaradi njegove ljudskosti ♪
- ljudskošólski -a -o prid. (ọ̑) zastar. osnovnošolski: ljudskošolska berila / ljudskošolski učitelj ♪
- ljúdskovzgójen -jna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ljudsko vzgojo: ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj ♪
- lokomobíla -e ž (ȋ) strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila ♪
- lokomócija -e ž (ọ́) biol. premikanje, gibanje, hoja: pri tej bolezni je lokomocija ovirana; okončine so prilagojene načinu lokomocije ♪
- lokomotíva -e ž (ȋ) 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja ♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna
lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke ♪
- lokomotíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lokomotivo: zlomila se je lokomotivna os; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih z lokomotivo ♪
- lokomotívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel ♪
- lokomotóren -rna -o prid. (ọ̄) biol. ki je za premikanje, gibanje, hojo: lokomotorni organi pri živalih ♪
- lokostrél -a m (ẹ̑) nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel ♪
- lokostrélec -lca m (ẹ̑) 1. športnik, ki goji lokostrelstvo: tekmovanje lokostrelcev 2. nekdaj vojak, oborožen z lokom: lokostrelci in ščitonosci ♪
- lokostrélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lokostrelce: lokostrelski klub / lokostrelske vrste ♪
- lokostrélstvo -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja z lokom: gojiti lokostrelstvo; republiško prvenstvo v lokostrelstvu ♪
- lokovánje -a s (ȃ) muz. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje ♪
- lókoven tudi lokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na lok 2, 3: lokovna poteza / jekleni lokovni elementi ♪
3.028 3.053 3.078 3.103 3.128 3.153 3.178 3.203 3.228 3.253