Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (31.426-31.450) 
- pŕdec -dca m (ȓ) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati prdce 2. nizko malovreden, nepomemben človek: ob njem se je sam sebi zazdel prdec // kar je malo vredno, nepomembno: za vsak prdec se razburja ♪
- pre... 1 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se f)
polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina ♪
- preámbula -e ž (ȃ) jur. uvodni del kakega pomembnejšega pravnega predpisa, zakona, ustave, mednarodne pogodbe: sporazum vsebuje poleg preambule še pet poglavij; preambula ustave; načela preambule ♪
- preanalizírati -am dov. (ȋ) popolnoma, v celoti analizirati, razčleniti: preanalizirati družbene razmere; preanalizirati osnovna teoretična izhodišča / vsestransko preanalizirati položaj presoditi, oceniti ♦ kem. preanalizirati spojine ♪
- prebádati -am nedov. (ȃ) navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: prebadati blago, papir; prebadati z bucikami / ujetnike so prebadali z meči; pren., ekspr. nebotičnik prebada nebo; cestne svetilke so prebadale mrak b) skozi ovoj, steno česa: prebadati žulje ● ekspr. tvoje besede mi prebadajo srce povzročajo žalost; redko boli ga glava in v rami ga prebada zbada; ekspr. prebadati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga gledati; ekspr. mraz jo prebada do kosti zelo jo zebe prebadajóč -a -e: prebadajoč drug drugega s pogledi, sta vstopila; prisl.: prebadajoče pogledati ♪
- prebárvati -am dov. (ȃ) ponovno pobarvati: prebarvati kuhinjsko pohištvo / vse lesene dele je prebarval pobarval // pobarvati z drugačno barvo: prebarvati plašč / prebarvati lase v črno / ekspr. slana je prebarvala bukve; pren., ekspr. idejno prebarvati prebárvan -a -o: prebarvano pohištvo ♪
- prebáven 1 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na prebavo, prebavljanje: prebavni procesi; prebavne motnje / prebavni organi organi za prebavljanje (hrane) ♦ anat. prebavni aparat; prebavna cev; prebavne žleze žleze, ki izločajo prebavne sokove; biol. prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; biol., kem. prebavni encimi; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana ♪
- prebáven 2 -vna -o prid. (á) redko prebavljiv: težko prebavna hrana ♪
- prebáviti -im dov. (á ȃ) 1. spremeniti hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: kuhano zelenjavo lažje prebavimo kot svežo; dobro prebaviti; hrana se prebavi v želodcu in črevesju / nekaterih snovi želodec ne prebavi; pren., ekspr. narava ne more prebaviti vseh odpadkov 2. ekspr. premisliti, razmisliti: hotel je pridobiti nekaj časa, da bi to novico prebavil; prebaviti predlog / prebaviti roman s težavo prebrati 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejeti: kritiki tega ne bodo prebavili / njegovo grobo pripombo je težko prebavila prebávljen -a -o: prebavljena hrana; s težavo prebavljena knjiga ♪
- prebávljanje -a s (á) glagolnik od prebavljati: prebavljanje hrane / prebavljanje dogodkov ♪
- prebávljati -am nedov. (á) 1. spreminjati hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: nekatere živali prebavljajo celo kosti; hrana se začne prebavljati že v ustih 2. ekspr. premišljati, razmišljati: zvečer je nemoteno prebavljal dogodke dneva; prebavljati sporočilo 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejemati: težko prebavlja njegove članke / kar dobro prebavlja grobe dovtipe ♪
- prebavljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prebaviti: prebavljive snovi; lahko prebavljiva hrana 2. ekspr. dober, sprejemljiv: direktor se mu je zdel še dovolj prebavljiv / pisati v prebavljivi slovenščini še kar dobri ♪
- prebávnost -i ž (á) redko prebavljivost: razpredelnica o prebavnosti živil ♪
- prebêdast -a -o prid. (é) ekspr. preveč bedast, omejen: prebedast je za karkoli / izmislil si je prebedast izgovor; prebedaste besede; vse skupaj je že prebedasto ♪
- prebedéti -ím tudi prebdéti -ím [prva oblika bǝd] dov., prebedì tudi prebdì (ẹ́ í) buden prebiti, preživeti: noč so bolj prebedeli kot prespali; več ur je prebedela pri bolniku; veliko noči je prebedel ob knjigah ♪
- prebégati -am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. begajoč prehoditi, prepotovati: prebegal je skoraj ves svet; prebegala je mesto podolgem in počez 2. zbegati: tako so ga prebegali, da ni vedel, kaj naj stori ♪
- prebegávati -am nedov. (ȃ) 1. z begom prihajati drugam, v drug kraj: še vedno prebegavajo k sovražniku; prebegavati čez mejo ilegalno hoditi v tujino / knjiž., redko vsi so prestrašeni prebegavali iz enega prostora v drugega begali 2. knjiž., ekspr. večkrat se hitro, za kratek čas pojaviti: prebegavale so ga žalostne misli; obraz mu je prebegaval vesel smehljaj ♪
- prebél -a -o stil. -ó [eu̯] prid. (ẹ́) 1. preveč bel: njegova bela srajca je kar prebela; stene v stanovanju so se mu zdele prebele / ima nekoliko prebelo polt 2. ekspr. zelo bel: rjuhe iz prebelega domačega platna / dvignila je svojo lepo prebelo roko ♪
- prebénda -e ž (ẹ̑) rel., nekdaj dohodki, zlasti iz premoženja, od posestva, zvezani s kanoniško službo: zmanjšati redno prebendo; nizka, visoka prebenda / oditi na prebendo na tako posestvo ♪
- prebíčati -am dov. (ȋ ȋ) pretepsti z bičem: prebičati koga do krvi, do smrti; pren., ekspr. veter jim je prebičal obraze ∙ knjiž., ekspr. v svoji drami je prebičal razmere v tedanji družbi je ugotovil, poočital napake, pomanjkljivosti prebíčan -a -o: prebičani ujetniki; stene, prebičane od morja ♪
- prebijálo -a s (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: uporabljati prebijalo pri kovičenju; luknjati s prebijalom ♪
- prebíjanje -a s (í) glagolnik od prebijati: prebijanje zidu; odpornost kovine pri prebijanju / prebijanje skozi goščavo / določiti smer prebijanja in zbirališča / prebijanje skozi revščino ♪
- prebíjati -am nedov. (í) 1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj: zidar je začel prebijati zid; prebijati kovinske plošče s prebijalom / voda prebija nasipe predira / prebijati luknje, predor; pren., ekspr. sonce je s težavo prebijalo oblake 2. z bojem prihajati skozi nasprotnikove položaje: prebijati blokado, obrambno črto, fronto; brigada se je prebijala z velikimi žrtvami; ekspr. prebijati se korak za korakom prebíjati se nav. ekspr. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: prebijati se skozi goščavo, zamete; ladja se težko prebija med čermi / reka se prebija skozi sotesko // prizadevati si kljub oviram priti
kam: cel dan so se prebijali na vrh / prebijati se do ponesrečencev / s težavo se je prebijal do posameznih zaključkov prihajal; spoznanje se počasi prebija v človekovo zavest 2. prizadevati si kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: spoznala sta se, ko se je še prebijal; človek se prebija, dokler je mlad / publ. socializem se prebija v mnogih kapitalističnih deželah uveljavlja 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: s tako majhno plačo so se komaj prebijali; vsak se je prebijal po svoje; prebijala se je, kakor je vedela in znala / težko se je sam prebijal skozi življenje ● ekspr. prebijati se skozi obsežno literaturo s težavo jo prebirati; publ. dvomi se prebijajo na površje se pojavljajo ♪
- prebirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj (ročno) prebira: prebiralec tekstilnih odpadkov; prebiralec premoga ♪
- prebirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prebiranje: prebiralni postopek / prebiralna priprava / prebiralni gozd gozd, ki se izkorišča s prebiralno sečnjo ♦ gozd. prebiralna sečnja sečnja, pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves ♪
31.301 31.326 31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526