Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (31.301-31.325)



  1.      práma  -e ž () kobila rjave barve: na travniku se je pasla prama z žrebetom
  2.      prámen  -éna mẹ́) daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken: spletati pramene v kito; razdeliti lase v več pramenov; volneni pramen / pramen sivih las ♦ tekst. dolg, valjasto oblikovan skupek neurejenih vlaken s premerom od 1 do 2,5 cm // kar je temu podobno: korobač, spleten iz treh pramenov / trgati časopis v pramene / ekspr. sončni prameni; pramen megle, svetlobe
  3.      praména  -e ž (ẹ̑) nestrok., v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami, strok. zlata parmena: jonatan in zlata pramena
  4.      praménast  -a -o prid. (ẹ́) 1. razdeljen, oblikovan v pramene: pramenasti lasje 2. ki ima ozke, dolge lise: rdeči pramenasti cveti ◊ elektr. pramenasta žica žica iz zelo tankih, sukanih žic
  5.      práméter  -tra m (-ẹ̄) fiz. palica z označeno osnovno enoto za merjenje dolžine, ki predstavlja izhodiščno, prvotno merilo za to enoto: ogledati si prameter; kopije prametra
  6.      prámórje  -a s (-ọ̑) prvo, najstarejše morje: že pramorje je imelo določeno količino soli v sebi
  7.      pránečák  -a m (-á) sin nečaka ali nečakinje: pesnikov pranečak
  8.      pránganje  -a s () nar. koroško procesija, pri kateri se nosi monštranca: pranganje ob veliki noči
  9.      práoblíka  -e ž (-) prvotna, osnovna oblika: spreminjati praobliko predmeta / praoblika te drame
  10.      práôče  -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (-ẹ́) 1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam // nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje // praded: smrt njegovega praočeta 2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
  11.      práópica  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvi, najstarejši prednik (človeku podobne) opice: človeški prednik se skoraj ni razlikoval od praopice; lastnosti praopic
  12.      práplodítev  -tve ž (-) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega; abiogeneza: zakonitosti praploditve
  13.      prápočétek  -tka m (-ẹ̑) knjiž., ekspr. začetek: pisateljevi literarni prapočetki / tako je bilo že od prapočetka, v prapočetku
  14.      prápor  -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
  15.      práporec  -rca m (á) knjiž. praporček: praporec z rimskim orlom / praporci na kopjih; vrh mlaja s praporcem ◊ vet. v pramenih viseča dolga dlaka na repu in nogah psov nekaterih pasem
  16.      praporščák  -a m (á) 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji
  17.      práprot  -a m (á) redko praprot ž: tla so pokrita s travo in praprotom
  18.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
  19.      práproten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na praprot: praprotni listi; praprotne korenine / poljud. praprotno seme trosi praproti
  20.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice
  21.      práprvína  -e ž (-í) knjiž. prvi, osnovni sestavni del, prva, osnovna sestavina: raziskovati praprvine plesne umetnosti / praprvina človeškega življenja je ljubezen ◊ filoz. prasnov
  22.      práptìč  -íča m (- -í) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina
  23.      prárastlína  -e ž (-í) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin: raziskovati prarastline
  24.      prasád  -i ž () redko več prašičev, prašiči: krmiti prasad
  25.      prasè  in práse -éta s ( ẹ́; á ẹ́) 1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek 2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase

   31.176 31.201 31.226 31.251 31.276 31.301 31.326 31.351 31.376 31.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA