Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (30.751-30.775)


  1.      posvojênka  -e ž (é) ženska oblika od posvojenec: pokojnik je zapustil dva sina in posvojenko ♪
  2.      posvojítelj  -a m (ȋ) kdor koga posvoji: posvojitelj in posvojenec ♪
  3.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. (ȋ á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom ♪
  4.      pošáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji ♪
  5.      pošást  -i ž (ȃ) 1. kar pooseblja grozljivost, strah: bala se je, da za hišo preži nanjo pošast; pred seboj je zagledala nenavadno pošast; krokar je bil kot velika pošast ∙ ekspr. vojna pošast vojna // slabš. zloben, hudoben človek: sosed je prava pošast; ne zaupaj tej pošasti / kot psovka pošast ostudna 2. nar. zahodno nahod: trpeti za pošastjo ♪
  6.      pošásten  -tna -o prid., pošástnejši (á ā) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: pošasten videz človeka; pošastna podoba sveta; pošastne sence so se premikale po dvorišču // ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: zanj je bila to pošastna kazen; krvava in pošastna vojna / ni se mogla otresti teh pošastnih misli; tam so res pošastne razmere 2. ekspr. hudoben, zloben: pošasten človek je / njegovi nameni so prav pošastni // zelo slab, nekvaliteten: imeli smo naravnost pošastno hrano; ta cesta je pošastna 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel ga je pošasten strah; čutila je pošastno utrujenost / pošasten promet; cene blaga so pošastne pošástno prisl.: streli pošastno odmevajo v skalovju; pošastno bleda koža; pošastno velika žival ♪
  7.      poščegetáti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov. (á ȃ, ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek ♪
  8.      poščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado; poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačiti poščétkan -a -o: gladko poščetkani lasje ♪
  9.      poščípati  -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal ♪
  10.      pošepávati  -am nedov. (ȃ) nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi ♪
  11.      pošépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pošvedrati: pošepiti čevlje pošépiti se nar. zahodno ukriviti se, zviti se: lesene stopnice so se pošepile ♪
  12.      pošév  prisl. (ẹ̑) star. 1. postrani, poševno: dež lije pošev na okna; kola slonita pošev drug proti drugemu / cesta se vije pošev navkreber / zavese v pošev pripeti 2. počez, povprek: stopa pošev čez njivo ♪
  13.      pošéven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno pisavo / poševne aziatske oči ♦ fiz. poševni met gibanje, pri katerem leti telo v poševni smeri; geom. poševni kot kot, ki ni pravokoten; poševna projekcija projekcija, pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; navt. poševni križ; teh. poševno ozobje ozobje, pri katerem so zobje vijačno zaviti pošévno prisl.: poševno odrezati, postaviti; poševno ležeči trami; poševno padajoče sence; poševno tkano blago; pritegniti vrv poševno navzdol ♪
  14.      pošévnik  -a m (ẹ̑) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob poševniku ◊ navt. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik ♪
  15.      pošibíti  -ím dov., pošíbil (ȋ í) zastar. oslabiti: bolezen jo je pošibila pošibíti se 1. zašibiti se: nenadoma se je pošibil in padel na tla / od strahu so se ji pošibila kolena / pošibil se je v kolenih 2. knjiž. ukriviti se, upogniti se: veje so se pod težo snega pošibile ♪
  16.      pošiljátev  -tve ž (ȃ) glagolnik od pošiljati ali poslati: pošiljatev pritožb; rok pošiljatve // redko pošiljka: pošiljatev tehta deset gramov ♪
  17.      pošíljati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: pošiljati denar; pošilja ji pisma in razglednice / pošiljati poročila o delu; pošiljati komisiji pritožbe / pošilja ti pozdrave te pozdravlja ♦ ptt pošiljati knjige po povzetju 2. izražati željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam z določeno nalogo, z določenim naročilom: pošiljati sle po vaseh; pošiljal ga je po cigarete / kdo te pošilja / pošiljati nove čete v napad; pošiljajo jih v izgnanstvo / pošiljati otroke v šolo šolati jih b) v zvezi s po da kdo pride h komu: pošiljali so ponj; pogostokrat so pošiljali po zdravnika ● ekspr. (z roko) pošiljati komu poljube poljubljati prste svoje roke in jo obračati, iztegovati proti komu; pog., ekspr. na tihem ga je pošiljal k vragu bil je zelo jezen nanj; publ. industrijski kraji pošiljajo v zrak velike količine strupenega dima onesnažujejo ozračje ♪
  18.      pošíljka  -e ž (ȋ) 1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti: oddati, odpreti, sprejeti pošiljko; dostavljanje pošiljk na dom; prejemnik pošiljke; vpisati podatke o pošiljki / denarna, pisemska pošiljka; letalska pošiljka ♦ ptt ekspresna pošiljka; mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pismenega sporočila; navadna pošiljka ki nima nobene posebne označbe; poštno ležeča pošiljka ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; priporočena pošiljka za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; pošiljka s povzetjem pošiljka z označeno vrednostjo, ki jo mora naslovnik poravnati ob prevzemu 2. količina določenega blaga, ki se hkrati pošlje naslovniku, naročniku: prvo pošiljko banan so že prejeli; pren., ekspr. v taborišče je prispela nova pošiljka pregnancev ♪
  19.      pošíriti  -im dov. (ȋ ȋ) nekoliko razširiti: plašč je treba v ramenih poširiti; poširiti pot ♪
  20.      pošíti  -šíjem dov., pošìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: pošiti hlače, suknjič; vse sem že pošila / kirurgi so ga lepo pošili // s šivanjem pritrditi kaj na kaj: pošiti plašč z okrasnimi gumbi 2. s šivanjem porabiti: koliko sukanca si pošila pošít -a -o: pošit ovratnik ♪
  21.      pošívek  -vka m (ȋ) nav. mn., knjiž., redko našitek: plašči z bleščečimi pošivki ♪
  22.      poškíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: šla je mimo hiše in poškilila na njihov balkon; poškilil je v sošolkin zvezek ♪
  23.      poškrebljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas škrebljati: slišal je, kako je miš poškrebljala na podstrešju / z nohtom je poškrebljal po oknu ♪
  24.      poškripávanje  -a s (ȃ) glagolnik od poškripavati: poškripavanje koles ♪
  25.      poškripávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih škripati: vozovi so poškripavali po razmočenem kolovozu; sneg je poškripaval pod nogami / poškripavati z zobmi ♪

   30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826 30.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA