Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (30.478-30.502)


  1.      poseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) z naseljevanjem zavzemati, zasedati: znova poseljevati opustošene predele ● knjiž., redko te živali poseljujejo topla področja Afrike živijo, so na teh področjih ♪
  2.      posesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem popiti: tele je posesalo vse mleko / posesati sok / trava s svojimi gostimi koreninami posesa vso vlago 2. s sesanjem spraviti iz česa: posesati sok iz limone / posesati prah s sesalcem; s črpalko posesati zrak 3. nižje pog. popiti: posesal je že dva bokala vina ♪
  3.      posést  -i ž (ẹ̑) kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti // dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd ● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen ◊ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo ♪
  4.      posésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posest: ugotavljanje posestnega stanja / posestne oblike / posestna pravda ♦ jur. posestni list list zemljiškoknjižnega vložka, na katerem so vpisane parcele; posestno dejanje izvajanje dejanske oblasti nad predmetom posesti ♪
  5.      posésti  -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize // drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve 2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo 3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas ● redko razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog posésti se zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla poséden -a -o: posedena dežela ♪
  6.      poséstnik  -a m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča // kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik ◊ jur. dobroverni posestnik ♪
  7.      posêstrimski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na posestrime: posestrimska odkritosrčnost / posestrimsko razmerje ♪
  8.      posêstrimstvo  tudi posestrímstvo -a s (ȇ; ȋ) posestrimsko razmerje: skleniti posestrimstvo ♪
  9.      posêstriti se  -im se dov., posêstren (é ȇ) skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili ● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo ♪
  10.      poséstvo  -a s (ẹ̑) zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo // nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba ♪
  11.      posèt  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. obisk: priti na poset; včeraj je bil pri nas na posetu; vljudnostni poset / iti v posete / njegov poset nas je prijetno presenetil / pripravili smo se na poset gledališča / vstopil je nov poset gost, obiskovalec ♪
  12.      posétev  -tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve ♪
  13.      posétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. obiskati: posetiti prijatelje / zdravnik je posetil bolnika z visoko vročino / posetiti razstavo ogledati si jo ♪
  14.      posétnica  -e ž (ẹ̑) 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika; vizitka: dati, vzeti posetnico; s šopkom je poslal tudi svojo posetnico; pren., publ. oglejmo si posetnico zmagovitega nogometnega moštva 2. igr. uganka, pri kateri se iz črk danega imena, naslova sestavijo nove besede: rešiti posetnico 3. zastar. obiskovalka: predstaviti posetnico ♪
  15.      posétnik  -a m (ẹ̑) zastar. obiskovalec: prijazno sprejeti posetnike / posetniki knjižnice, muzeja ♪
  16.      posévati 1 -am nedov. (ẹ́) redko sejati: velike površine posevajo z makom / drevo poseva seme daleč naokrog / kadar je poseval, je bil vesel ♪
  17.      posévati 2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. v presledkih svetiti, sijati: mesec je poseval izza oblakov; sonce poseva skozi smrečje ♪
  18.      posévek  -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim ♪
  19.      poséven  -vna -o prid. (ẹ̄) redko setven: posevne površine ♪
  20.      pòsezóna  -e ž (ȍ-ọ̑) čas po sezoni: tudi v posezoni je bilo v hotelu veliko gostov; predsezona in posezona ♪
  21.      pòsezónski  -a -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po sezoni: posezonska razprodaja čevljev; znižanje cen je že posezonsko / prireditve v posezonskem času; posezonski meseci ♪
  22.      poséžek  -žka m (ẹ̑) redko poseg: uspešen posežek v boj ♪
  23.      posihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna ♪
  24.      posijáti  -síjem dov., posijál (á ȋ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo // krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto ∙ ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode ♪
  25.      posíliti  -im dov. (í ȋ) 1. prisiliti žensko k spolnemu občevanju: vojaki so strgali obleko z nje in jo posilili; hotel jo je posiliti 2. ekspr. prisiliti h kakemu dejanju sploh: posilili so ga, da je vse pojedel; moral se je posiliti, da je vprašal / svojci so ga posilili v ta zakon / posilili so ga z nekim slabim vinom da je pil slabo vino // z oslabljenim pomenom izraža prisilni začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: posilil jo je kašelj, smeh / tako govorjenje ga posili k bruhanju / skoraj so jo posilile solze skoraj je začela jokati / posilil jo je spanec zaspala je 3. ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: s temi poskusi so naravo grdo posilili / posiliti stare predele mesta z modernimi bloki / včasih posili resnico jo pove, prikaže po svoje posíliti se redko vsiliti se: spet se ji je posilil tisti mučni prizor / smehljaj se mu posili posíljen -a -o: posiljen pogovor, smeh; mladoletna je bila posiljena; to ihtenje ni bilo posiljeno ∙ ekspr. posiljeno veselje nepristno, narejeno ♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; prisl.: posiljeno se smejati; sam.: v njegovih pesmih ni nič posiljenega ♪

   30.353 30.378 30.403 30.428 30.453 30.478 30.503 30.528 30.553 30.578  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA