Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (30.301-30.325)



  1.      poprodáti  -dám dov., 2. mn. poprodáste in poprodáte; poprodál (á) drugega za drugim prodati: poprodati dragocenosti, obleko; jajca je poprodala po hišah; vse je poprodala; poprodal je živino in opustil kmetovanje / poprodali so že vse vino
  2.      poprostáčiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj a) prostaško: poprostačiti govorjenje b) preprosto: poprostačiti življenje
  3.      pôprov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus // navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete ◊ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus
  4.      pôprovec  -vca m (ó) tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca ◊ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae
  5.      pôprovka  -e ž (ó) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Peperomia: presaditi poprovkonar. užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica
  6.      popŕskati  -am dov. ( ) 1. krajši čas prskati: konj je zarezgetal in popraskal 2. zastar. poškropiti: poprskati rastline
  7.      popŕsnica  -e ž () anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj: poškodba poprsnice
  8.      popršíti  -ím dov., popŕšil ( í) s pršenjem zmočiti, ovlažiti: presajene rastline je treba večkrat popršiti // s pršenjem nanesti tekočo snov na kaj: lase je popršila z lakom; popršiti se s kolonjsko vodo
  9.      poprúsiti  -im dov.) narediti kaj prusko: poprusili so prebivalce nekaterih poljskih pokrajin; nekaj knezov se je poprusilo
  10.      pòpubertéta  -e ž (-ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo: vzgoja mladega človeka v popuberteti
  11.      popúdrati  -am dov. () nanesti puder, navadno na obraz: popudrati nos; pogledala se je v ogledalce in se malo popudrala / popudrati vnete dele kože
  12.      populácija  -e ž (á) 1. biol. večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju: proučevati cele populacije ali le tipične vzorce populacij; rastlinske, živalske populacije; zakon populacije 2. publ., navadno s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: študentje so del univerzitetne populacije; populacija učencev srednjih šol / Kitajci kot največja populacija narod / z oslabljenim pomenom: kraj s kmečko in mestno populacijo s kmeti in meščani; poraba časa pri ženski populaciji pri ženskah // prebivalstvo: naraščanje populacije / dežela z največjo populacijo številom prebivalstva / človeška populacija
  13.      populáren  -rna -o prid., populárnejši () 1. splošno znan, priljubljen: popularen igralec, pisatelj; ta zdravnica je med ljudmi zelo popularna / včasih je bil popularen kot dober komik; popularen je pod imenom Čuk znan / pri nas je nogomet precej popularen; popularna knjiga, popevka, izletniška točka / publ. taki ukrepi niso preveč popularni zaželenipubl. cene penzionov so popularne niso preveč visoke 2. knjiž., redko poljuden: popularen članek o tuberkulozi; popularen način opisovanja
  14.      popularizírati  -am nedov. in dov. () delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko
  15.      populárnost  -i ž () lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž., redko kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti
  16.      populíti  in popúliti -im dov. ( ú) s puljenjem drugega za drugim odstraniti: populiti kole iz zemlje / populiti ptici perje; populila si je precej las ∙ ekspr. iz obupa bi si vse lase populil zelo sem žalosten, obupan; ekspr. če boš to naredil, ti bom ušesa populil te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh
  17.      popúst  -a m () zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni ♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu // znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik
  18.      popustíti  -ím dov., popústil ( í) 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustilekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza popuščèn -êna -o: popuščena vrv
  19.      popustljív  -a -o prid., popustljívejši ( í) ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču: mati je preveč popustljiva; biti popustljv do otrok, učencev; popustljiv v zahtevah / popustljiv značaj / tako popustljivo stališče je nerazumno
  20.      popúščanje  -a s (ú) glagolnik od popuščati: počasno popuščanje vrvi / popuščanje pozornosti / popuščanje krize; publ. popuščanje napetosti v svetu / preveliko popuščanje otroku
  21.      popúščati  -am nedov. (ú) 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli 4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom 5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča ● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati
  22.      pór  -a in pòr pôra m (ọ̑; ó) kulturna rastlina s širokimi podolgovatimi listi ali njeni mesnati listi: gojiti por / zrezati por na kolesca
  23.      póra  -e ž (ọ̄) luknjica, odprtinica v koži za iztok loja ali znoja: pore so se ji razširile, zamašile; obraz z brazgotinami in velikimi porami ♦ anat. kožna pora // navadno s prilastkom luknjica, votlinica v kaki snovi: povečati pore tekstilnih vlaken; vidne pore jajčne lupine / ekspr. vlaga se je nabirala v vsaki pori stene povsod po steniknjiž. ta miselnost je prodrla v vse pore njihovega življenja v vse njihovo življenje; knjiž. razpoke in pore družbe slabosti, nedoslednosti
  24.      porába  -e ž () glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo // uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo ◊ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev
  25.      poráben  -bna -o prid. (á ā) ki se da porabiti: porabni deli rastline; porabni predmeti; porabno znanje / za družbo je bil zelo poraben koristen, primeren

   30.176 30.201 30.226 30.251 30.276 30.301 30.326 30.351 30.376 30.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA