Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (3.026-3.050)



  1.      kratkostêbeln  -a -o [bǝl] prid. () ki ima kratko steblo: kratkostebelna pšenica
  2.      kratkostíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na kratki stik: kratkostični tok; kratkostična napetost / kratkostični motor motor s kletko
  3.      kratkotrájen  -jna -o prid., kratkotrájnejši (ā) ki traja malo časa: kratkotrajna ploha ga je čisto premočila; kratkotrajna sreča; kriza je bila le kratkotrajna
  4.      kratkotrájnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost kratkotrajnega: kratkotrajnost sreče, življenja
  5.      kratkoúmen  -mna -o prid. (ú ū) star. nespameten, neumen: le kako je mogel biti tako kratkoumen
  6.      kratkovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratke valove: kratkovalovna svetloba / kratkovalovni oddajnik
  7.      kratkovíden  -dna -o prid., kratkovídnejši (í ) 1. ki dobro vidi samo bližnje predmete: bil je zelo kratkoviden in je moral nositi očala / kratkovidne oči 2. nav. ekspr. ki ne vidi vnaprej poteka česa: kratkoviden politik / napovedi so se izkazale za zelo kratkovidne kratkovídno prisl.: v tem primeru je ravnal zelo kratkovidno
  8.      kratkovídnež  -a m () ekspr. kratkoviden človek: očala za kratkovidneže / le kako je mogel biti tak kratkovidnež
  9.      kratkovídnost  -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le bližnje predmete: zaradi kratkovidnosti je moral nositi očala 2. nav. ekspr. nesposobnost človeka, da bi vnaprej videl potek česa: njegova kratkovidnost je bila glavni vzrok neuspeha
  10.      kratkovláknat  -a -o prid. () ki ima kratka vlakna: kratkovlaknata preja ♦ tekst. kratkovlaknati bombaž
  11.      kratkovrát  in kratkovràt -áta -o prid. (; á) ki ima kratek vrat: debel, kratkovrat človek / kratkovrat konj
  12.      kratkožív  -a -o prid. ( í) 1. knjiž. ki malo časa živi: kratkožive rastline / ekspr. nove ideje so bile zelo kratkožive 2. fiz. ki hitro radioaktivno razpada: kratkoživi izotopi
  13.      krékovec  -vca m (ẹ̑) pristaš kulturnih in političnih nazorov Janeza E. Kreka: spor krekovcev z drugimi strankami
  14.      krékovt  -a m (ẹ̑) zool. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži, Nucifraga caryocatactes: ustrelil je šojo in krekovta
  15.      krepko...  prvi del zloženk nanašajoč se na krepek: krepkodušen, krepkovoljnost
  16.      krepkodúšen  -šna -o prid.) star. pogumen, odločen: to lahko stori samo zelo krepkodušen mož
  17.      krepst  tudi krêpkost -i ž (ọ̑; é) nav. ekspr. 1. lastnost krepkega človeka: krepkost telesa 2. knjiž. moč: bil je vesel svoje mladosti in krepkosti / v govoru je bila njegova glavna krepkost ● star. duševna krepkost odločnost, stanovitnost
  18.      krepkovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. odločen, stanoviten: zelo krepkovoljen človek je
  19.      kresnikováti  -újem nedov.) redko kresovati: do zore je kresnikoval
  20.      krhkolísten  -tna -o prid. () vrtn., navadno v zvezi krhkolistna solata solata, ki ima krhke, tanjše liste: krhkolistne in mehkolistne solate
  21.      kŕhkost  -i ž (ŕ) lastnost, značilnost krhkega: krhkost listov; snov je značilna po krhkosti / krhkost sanj / pri vsej svoji krhkosti je še krepka
  22.      kríkoma  prisl. () knjiž. kriče, kričeč: ljudje so krikoma bežali
  23.      krn  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem; dvoživka: brezrepi in repati krkoni
  24.      krlíkovec  -vca m (í) nar. prekmursko krhlika: na ravnini rastejo jelše, vrbe in krlikovci
  25.      krokodíl  -a m () zelo velik plazilec, pokrit z debelimi roženimi ščiti, ki živi v tropskih in subtropskih vodah: na obrežju reke so ležali krokodili; zija kot krokodil ♦ zool. nilski krokodil

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA