Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (30.078-30.102)


  1.      ponaréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ponarejati: ponarejanje kovanega denarja / ponarejanje zgodovine ♪
  2.      ponaréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja: več let je ponarejal denar, dokumente; v šoli ponareja očetove podpise // delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: znal je spretno ponarejati kipe; ponarejati vino 2. prikazovati kaj drugače, kakor je: ponarejati rezultate tekmovanja / ponarejati resnico; ima bujno domišljijo, zato kar naprej ponareja dejstva ponaréjati se pretvarjati se: zakaj se ponarejaš; ponareja se, da jo ima rad ♪
  3.      ponáša  -e ž (ȃ) zastar. vedenje, obnašanje: njegova ponaša je naravna, živahna / po ponaši je bolj podoben učencu kot učitelju ♪
  4.      ponášanje  -a s (ȃ) glagolnik od ponašati se: ponašanje z junaštvom, konjem; samohvala in ponašanje / bil je priljubljen zaradi prijaznega, uglajenega ponašanja ♪
  5.      ponášati se  -am se nedov. (ȃ) 1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpiadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša 2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami 3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati 4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo ponášati nar. gorenjsko pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago ♪
  6.      ponašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij ♪
  7.      ponášiti  -im dov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. narediti kaj naše, domače: ponašiti tuje ime / pisatelj je igro tako ponašil, da so jo gledalci sprejeli za svojo 2. knjiž. prevesti (v materni jezik): ponašil je precej latinskih besedil ♪
  8.      ponatís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od ponatisniti: ponatis članka, knjige; ponatis prejšnje izdaje 2. ponovni natis, ponovna izdaja: dopolnjeni, nespremenjeni ponatis / povest je izšla v ponatisu / kot del kolofona ponatis prepovedan ♪
  9.      ponatísk  -a m (ȋ) knjiž., redko ponatis: prepovedati ponatisk / v tej knjigi je povest izšla v ponatisku ♪
  10.      ponavádi  in po navádi prisl. (ȃ) 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada ♪
  11.      ponavljáč  -a m (á) redko učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v razredu je nekaj ponavljačev ♪
  12.      ponávljanje  -a s (á) glagolnik od ponavljati: enakomerno, večkratno ponavljanje istih gibov / ponavljanje besed, stavkov, številk / ponavljanje učne snovi / ponavljanje potresnih sunkov ♪
  13.      ponávljati  -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli ♪
  14.      ponazárjanje  -a s (á) glagolnik od ponazarjati: ponazarjanje zgodovinskih dogodkov s slikami / plesno ponazarjanje vsakdanjih opravil / ponazarjanje vesoljstva ♪
  15.      ponazárjati  -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo ♪
  16.      ponazorováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: omenjeno razdelitev ponazoruje še razpredelnica / metafore ponazorujejo pesnikova doživetja / pripovedovanje je spremljal s kretnjami rok, kakor da ponazoruje besede ♪
  17.      Póncij  -a m (ọ́) star., v zvezi hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh: hodil je od Poncija do Pilata, pa ni nič dosegel ♪
  18.      pónčo  -a m (ọ̑) v indijanskem okolju vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo: Indijanec se je zavil v pončo ♦ obl. po ponču posneto oblačilo ♪
  19.      ponečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša umazati, ponesnažiti: ponečediti tla // z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko ponečéditi se iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače ponečéden in ponečéjen -a -o: od muh ponečedena izložba ♪
  20.      ponedéljek  -jka m (ẹ̑) prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu ∙ ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela ♪
  21.      ponedéljkarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljkarje: ponedeljkarsko ravnanje, razpoloženje ♪
  22.      ponedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: ponedeljska izdaja časopisa / ponedeljsko razpoloženje ∙ ekspr. bil je ves ponedeljski slabo se je počutil, bil je slabo razpoložen ♪
  23.      ponéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale 2. star. nehati, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala ● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil ♪
  24.      ponehávati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval 2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati ♪
  25.      ponehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša 2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase ♪

   29.953 29.978 30.003 30.028 30.053 30.078 30.103 30.128 30.153 30.178  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA