Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (29.678-29.702)



  1.      polihístorski  -a -o prid. () tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje
  2.      políkati  -am dov. () 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti
  3.      poliklíničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na polikliniko: poliklinično zdravljenje / poliklinična mreža
  4.      poliklínika  -e ž (í) zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na specialistične preglede in zdravljenje: oditi na polikliniko / šolska poliklinika; nezgodni oddelek poliklinike
  5.      polikromátičen  -čna -o prid. (á) redko večbarven: polikromatični izdelki
  6.      polimerizácija  -e ž (á) kem. spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizacija in polikondenzacija
  7.      polimerizírati  -am nedov. in dov. () kem. povzročati spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizirati eten; monomeri (se) polimerizirajo v makromolekule
  8.      pólindustríjski  -a -o [o] prid. (ọ̑-) ki uporablja pretežno stroje in izdeluje manjše serije ali dela tudi po posameznikovem naročilu: polindustrijski obrat / polindustrijska proizvodnja pólindustríjsko prisl.: izdelovati kaj polindustrijsko
  9.      pólinteligènt  -ênta in -énta [o] m (ọ̑- ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent
  10.      políp  -a m () 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu
  11.      polipeptíd  -a m () biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin
  12.      polír  -ja m (í) žarg. delovodja: delal je kot polir
  13.      polírati  -am nedov. in dov. () 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj políran -a -o: obrisati polirano površino
  14.      polírec  -rca m () delavec, ki polira: zaposliti več polircev / polirec kovin
  15.      políren  -rna -o prid. () nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo
  16.      polisaharíd  -a m () kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida
  17.      polisíndeton  -a m () lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton
  18.      polišinél  -a m (ẹ̑) zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel
  19.      polítbiró  -ja m (-ọ̑) kratica, v nekaterih komunističnih partijah politični biro: član politbiroja; dejavnost politbiroja / do 1952 politbiro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije
  20.      polítdelegát  -a m (-) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar
  21.      politéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike
  22.      politéhnika  -e ž (ẹ́) 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike
  23.      politéhniški  -a -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški: politehniški študij
  24.      políti  -líjem dov. (í) 1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom ♦ gastr. pečene ribe politi z marinado // nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije 2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati ● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale polít -a -o: z vodo polita tla ∙ stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno
  25.      polítičarka  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s politiko: preudarna političarka / socialistična političarka

   29.553 29.578 29.603 29.628 29.653 29.678 29.703 29.728 29.753 29.778  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA