Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (2.953-2.977)



  1.      kanárčkov  -a -o prid. () nanašajoč se na kanarčke: kanarčkovo petje kanárčkovo prisl.: kanarčkovo rumena barva
  2.      kánkole  -kol ž mn.) nar. samokolnica brez zgornjega dela: Karlek je vozil zvrhane košare na kankolah v klet (I. Potrč)
  3.      karakterístikon  -a m () knjiž., redko značilnost, posebnost: ugotoviti karakteristikon pisca
  4.      kàrli  čésarli in kàr li čésar li zaim. (-ọ̑ ẹ̑-ọ̑) izraža poljubno stvar, pojav: naj se zgodi karkoli, na vse sem pripravljen; nekaj človek mora imeti, karkoli; kadi pipo in razmišlja o čemerkoli / ekspr. fevdalni gospod nikoli ni mogel priznati, da ima karkoli skupnega s kmetom / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: nič se mu ni posrečilo, česarkoli se je lotil; karkoli sem rekel, vse je res; ekspr. oglasi se, kdorkoli in karkoli si
  5.      kasasnto  -a m (ọ̑) ekon. blagajniški popust: izkoristiti kasaskonto
  6.      kásko  -a m () žarg. kasko zavarovanje: vpeljati pri kasku nov način zavarovanja
  7.      kásko  neskl. pril. () jur., v zvezi kasko zavarovanje zavarovanje prevoznega sredstva za več nevarnosti: kasko zavarovanje avtomobilov, ladij
  8.      katambe  -mb ž mn. (ọ̑) podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca
  9.      katambski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na katakombe: katakombski mučenci ♦ um. katakombsko slikarstvo starokrščansko slikarstvo, značilno za katakombe
  10.      katérili  -a- -o- in katéri -a -o li zaim. (ẹ̑-ọ̑) ki izraža poljubnost osebe ali stvari: pomaga mi več kot katerikoli sorodnik; na sprehod greš lahko v katerikoli obleki / udarec lahko pride od katerekoli strani / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih utrgaj si rožo, katerokoli hočeš; sam.: kateregakoli bi doletela ta čast, naj jo sprejme
  11.      kávčukov  -a -o prid. () nanašajoč se na kavčuk: kavčukova barva; kavčukove značilnosti / kavčukova cev gumijasta / kavčukovo drevo kavčukovec
  12.      kávčukovec  -vca m () tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže kavčukovcev ♦ bot. brazilski kavčukovec ki daje največ kavčuka, Hevea brasiliensis
  13.      kázenskopráven  -vna -o [zǝn] prid. (-ā) nanašajoč se na kazensko pravo: kazenskopravni ukrepi; kazenskopravna odgovornost
  14.      kdàjli  in kdàj li prisl. (-ọ̑) knjiž. izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času; kdàj: bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imela; enotnost je potrebna bolj kakor kdajkoli poprej // nar. kadarkoli: Nekoč, kdajkoli, bo prišel (N. Gaborovič)
  15.      kdórli  tudi kdòrli garli in kdór li tudi kdòr li gar li zaim. (ọ̑-ọ̑; -ọ̑ ọ̑-ọ̑) izraža poljubno osebo: to pismo lahko bere kdorkoli / ekspr. od kogarkoli si pa res ne dam ukazovati / v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih: kdorkoli bo pisal o tem, ne bo mogel mimo tega dogodka; kdorkoli to trdi, laže
  16.      kinesp  tudi kinesp -ópa m (ọ̑; ọ́) elektr. velika televizijska elektronka z zaslonom
  17.      kínoobiskoválec  in kíno obiskoválec -lca [c] m (-) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci
  18.      kinosp  tudi kinosp -ópa m (ọ̑; ọ́) redko cinemaskop
  19.      kisíkov  -a -o prid. () nanašajoč se na kisik: kisikovi dihalni aparati; kisikova jeklenka jeklenka za kisik / kisikove spojine
  20.      kjèrli  in kjérli in kjèr li in kjér li prisl. (-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) izraža nedoločnost, poljubnost kraja: napil se je v gostilni ali pri sosedih ali kjerkoli; tam je kmetijstvo naprednejše kakor kjerkoli v Evropi
  21.      kjèrli  in kjérli in kjèr li in kjér li vez. (-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš / ustavlja se v vsaki gostilni, kjerkoli imajo dobro vino v kateri
  22.      klavird  -a m (ọ̑) muz., nekdaj glasbilo s strunami in kovinskimi ploščicami, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: igrati (na) klavikord
  23.      klíkovstvo  -a s () zastar. klikarstvo: klikovstvo in strankarstvo
  24.      kljukonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima ukrivljen nos: bil je suh, kljukonos človek
  25.      kljukovít  -a -o prid. () zastar. ovinkast, vijugast: kljukovita cesta / plašč s kljukovitim vzorcem

   2.828 2.853 2.878 2.903 2.928 2.953 2.978 3.003 3.028 3.053  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA