Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (29.128-29.152)


  1.      podržávati  -am nedov. (ȃ) večkrat podržati: podržaval ji je lasnice, ko se je česala ♪
  2.      podržávljenje  -a s (ȃ) glagolnik od podržaviti: podržavljenje rudnikov, tovarn ♪
  3.      podsadíti  -ím dov., podsádil; podsajèn (ȋ í) agr. 1. gozd. vsaditi novo rastlino a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami 2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc ♪
  4.      podsêdlica  in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami ♪
  5.      podsejáti  -séjem dov., podséj in podsèj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo ♪
  6.      podsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal podsékan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji ♪
  7.      pòdsestàv  -áva [ses in sǝs] m (ȍ-ȁ ȍ-á) strojn. skupina strojnih delov, ki v okviru sestava predstavlja tehnološko, funkcijsko enoto: podsestav stroja; kontrola podsestavov ♪
  8.      podsétev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov ♪
  9.      podsípnica  -e ž (ȋ) agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: napraviti podsipnico ♪
  10.      podslápje  -a s (ȃ) grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda: globoko podslapje / podslapje jeza ♪
  11.      podslíkati  -am dov. (ȋ) um. nanesti prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikati s svetlo, temno barvo; pren. pisatelj je roman socialno podslikal podslíkan -a -o: oljnate barve so podslikane s tempera barvo; avtobiografsko podslikana novela ♪
  12.      podslikáva  -e ž (ȃ) glagolnik od podslikati: slikar je končal šele podslikavo // prva, osnovna barvna plast: svetle črte na temni podslikavi ♪
  13.      podsmehljívost  -i ž (í) knjiž. posmehljivost: njegova komaj opazna podsmehljivost / obraz mu je spreletela podsmehljivost / podsmehljivost njenih besed ♪
  14.      podsméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil ♪
  15.      podsmíhati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) knjiž., redko posmehovati se: stal je ob strani in se jim podsmihal ♪
  16.      podsnóva  -e ž (ọ̑) um. podslikava: končati podsnovo / svetla podsnova slike ♪
  17.      pòdstanoválski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȍ-ȃ) jur. podnajemniški: podstanovalski prostor / podstanovalsko razmerje ♪
  18.      podstáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstat: podstatna lastnost, prvina / raziskovati podstatne principe ♪
  19.      podstáva  -e ž (ȃ) 1. kar se podstavi: poiskali so najrazličnejše podstave / za podstavo kozolca so uporabili betonske kvadre / kamnosek je izdelal podstavo za spomenik podstavek 2. knjiž. osnova, podlaga: idejne podstave gibanja; ta kritika temelji na napačni podstavi / izračunati na podstavi podatkov; razpisali so volitve na podstavi sklepa zbora po sklepu ● star. plašč s podstavo iz ovčje kože podlogo ◊ lingv. del tvorjene besede brez obrazil; besedna zveza, iz katere se delajo tvorjene besede ♪
  20.      pòdstávba  -e ž (ȍ-ȃ) publ. osnova, podlaga: ustvariti podstavbo gospodarstva / družbena podstavba ekonomska baza družbe ♪
  21.      podstávek  -vka m (ȃ) 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju ◊ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
  22.      podstáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah ♪
  23.      podstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti, dati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu je podstavil palico b) z določenim namenom sploh: podstaviti desko; podstavil mu je roke in potem še rame, da je dosegel / s kamni so podstavili kolesa, da voz ne bi drsel podložili / ekspr. gmotno podstaviti (gmotno) pomagati 2. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom škodovati; podtakniti: podstaviti dinamit; na železniški postaji so podstavili peklenski stroj / podstavila mu je nogo, da bi se spotaknil 3. nar. narediti koga bogatega; obogatiti: donosen posel ga je podstavil ● ekspr. podstaviti komu nogo spotakniti ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; nar. podstaviti rezilo, sekiro s kovanjem pripojiti manjkajoči, obrabljeni del podstávljen -a -o: podstavljena bomba je eksplodirala; izogniti se podstavljeni nogi; voda teče v podstavljeno posodo ∙ nar. bil je majhen, a dobro podstavljen čvrst, krepek; knjiž., redko filozofsko podstavljen janzenizem utemeljen ♪
  24.      podstávljati  -am nedov., stil. podstavljájte; stil. podstavljála (á) postavljati, dajati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: podstavljati lonec; podstavljal je roko, da drobtine ne bi padale na tla / podstavljati mora posodo, ker pipa pušča b) z določenim namenom sploh: z deščico je podstavljal mizo; pod hrbet si je podstavljal blazine ● ekspr. podstavljati komu noge spotikati ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih ♪
  25.      podstréšek  -ška m (ẹ̑) star. 1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj ♪

   29.003 29.028 29.053 29.078 29.103 29.128 29.153 29.178 29.203 29.228  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA