Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (2.901-2.925) 
- jédkost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost jedkega: jedkost snovi / jedkost besed / govoril je brez jedkosti ♪
- jedkovína -e ž (í) sredstvo za jedkanje: jedkati z jedkovino; jedkovina za jedkanje litografskega kamna // redko jedka snov: poškodba, zastrupitev z jedkovinami ♪
- jekomér -a m (ẹ̑) navt. elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom; ultrazvočni globinomer: uporabljati pri raziskovanju morja jekomer ♪
- jélkov -a -o prid. (ẹ́) redko jelov: jelkov gozd ♪
- jerebíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na jerebiko: jerebikov les; jerebikove jagode / jerebikovi zobotrebci ♪
- jerebíkovec -vca m (í) 1. redko jerebika: nasaditi jerebikovce za okras 2. zlasti v ruskem okolju žganje ali liker iz jerebik: čašica jerebikovca ♪
- jerebikovína in jerebíkovina -e ž (í; í) jerebikov les: zlepiti plasti figovega lesa in jerebikovine ♪
- jezikočeljústnica -e ž (ȗ) biol. koščica podjezičnega obloka, ki je del sklepa med spodnjo čeljustjo in lobanjo: razvoj jezikočeljustnice v stremence pri sesalcih ♪
- jezikoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev; sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije ♪
- jezikoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jezikoslovje: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne ♪
- jezikoslóvje -a s (ọ̑) veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje ♦ lingv. primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov ♪
- jezikoslóvka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke ♪
- jezikoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jezikoslovce: jezikoslovski prepiri / zastar. dosežki na jezikoslovskem področju jezikoslovnem ♪
- jezikoslóvstvo -a s (ọ̑) zastar. jezikoslovje: ukvarjati se z jezikoslovstvom ♪
- jezíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na jezik: a) jezikova barva ♦ anat. jezikov koren jezični koren; jezikova konica jezična konica b) jezikova zgodovina / zastar. jezikovi zakoni jezikovni ♪
- jezikóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut ♦ jur. jezikovno pravo pravo, ki določa jezik v uradnem poslovanju; lingv. jezikovna kultura jezikóvno prisl.: jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje ♪
- jezíkovka -e ž (í) zool. ramenonožec, ki je pritrjen na morsko dno, Lingula anatina ♪
- jezikóvnokultúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ) nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja ♪
- jezikoznánstvo -a s (ȃ) zastar. jezikoslovje: jezikoznanstvo in zgodovina ♪
- jodovodíkov -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida ♪
- junákov -a -o (á) pridevnik od junak: junakova notranjost, usoda ♪
- junakovánje -a s (ȃ) glagolnik od junakovati: hajduško življenje in junakovanje / slavno je končal svoje junakovanje junaško življenje ♪
- junakováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko 1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak 2. ekspr. veseljačiti, popivati: spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah ♪
- junákovica -e ž (á) nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar) ♪
- kàdarkóli in kàdar kóli prisl. (ȁ-ọ̑) izraža poljubnost časa: ker so bili sosedje, jo je lahko videl kadarkoli ♪
2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 
