Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (29.003-29.027)


  1.      podnòs  -ôsa m (ȍ ó) knjiž. pladenj: postaviti podnos na mizo; vzeti skodelico čaja s podnosa; srebrn, zlat podnos / podnos s pecivom ♪
  2.      podnóžek  -žka m (ọ̑) knjiž. 1. podnožnik, pručka: stati na podnožku 2. redko podstavek: podnožek spomenika / na podnožku je kozarec z vodo ♪
  3.      podnožíšče  -a s (í) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem; nadir: nadglavišče in podnožišče ◊ geom. točka, v kateri pravokotnica seka ravnino ali črto ♪
  4.      podnóžje  -a s (ọ̑) 1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba 2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra // ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja ● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah ♪
  5.      podnóžka  -e ž (ọ̑) redko podnožnik, pručka: sedeti na podnožki ◊ tekst. del statev za premikanje listovke ♪
  6.      podnóžnik  -a m (ọ̑) 1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev // kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju 2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije ♪
  7.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  8.      podóbarstvo  -a s (ọ̑) 1. um. podobarska obrt: cela družina je živela od podobarstva / proučevati podobarstvo 17. stoletja / ljudsko podobarstvo 2. star. rezbarstvo: izučiti se podobarstva in pozlatarstva 3. zastar. slikarstvo, kiparstvo: proučevati podobarstvo ● knjiž. v pisateljevem stilu močno prevladuje podobarstvo izražanje s podobami ♪
  9.      podóben  -bna -o prid., podóbnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in podobnim dejstvom ti ne verjamem b) kaki lastnosti: obleki sta podobne barve; hiše s podobnimi strehami / videz imata zelo podoben 2. z dajalnikom ki se po nekaterih telesnih, duševnih lastnostih ujema s kom: sin je podoben očetu, hči pa materi; zelo sta si podobna; podobna sta si kakor jajce jajcu, krajcar krajcarju / v obraz je podobna materi / po značaju sta si podobna / ekspr. tako je shujšala, da ni več podobna sama sebi / družil se je z berači, vagabundi in (njim) podobnimi postopači // ki ima take lastnosti, da vzbujajo predstavo česa drugega: krempljem podobni prsti; soncu podobna zvezda / lahkotnost dela pesem podobnejšo romanci kot baladi ● ekspr. ti čevlji niso ničemur, nobeni reči, stvari podobni so slabi, neprimerni; ekspr. to ni ničemur, nobeni reči podobno izraža nejevoljo; ekspr. tako dejanje je čisto njemu podobno je zanj značilno, ga je bilo od njega pričakovati ◊ geom. podoben ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, pri kateri se ohranjajo koti in razmerja dolžin daljic; zool. človeku podobne opice opice, ki so po drži, po obsegu možganov človeku najbolj podobne, Pongidae podóbno prislov od podoben: podobno se ji godi kot njemu; časopisa sta o tem podobno pisala; podobno dobro se je poročila kot sestra / podobno kot drugi tudi mi nismo plačali kazni tako // v vezniški rabi, navadno v zvezi in podobno, pri naštevanju izraža obstajanje česa istovrstnega poleg že povedanega: čisti posodo, ploščice in podobno [ipd.] / po tem tipu je treba obravnavati vse podčrtane primere. Podobno še tiste, ki so v oklepajih podóbni -a -o sam.: nekaj usmiljenju podobnega se je zganilo v njem; vse to je zasluga vas in vam podobnih ∙ ekspr. mojster, da mu ni podobnega daleč naokoli zelo dober mojster ♪
  10.      podóbica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od podoba: izrezljane podobice; na skodelici je bila narisana podobica deklice s šopkom / od nekod se je pokazala sklonjena podobica drobnega možička 2. v krščanskem okolju manjši kos papirja z natisnjeno nabožno sliko in besedilom: kaplan je delil podobice ● zastar. imeti veliko podobic v žepu denarja; zastar. hudičeve podobice igralne karte ♪
  11.      podóbnik  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je komu podoben, zlasti po zunanjosti: če že ni bil dvojnik slavnega igralca, je bil vsaj njegov podobnik ♪
  12.      podobobórstvo  -a s (ọ̑) knjiž. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: protestantsko podoboborstvo ♪
  13.      podobopís  -a m (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: raziskovati primitivne podobopise ♪
  14.      podobríkati se  -am se dov. (ȋ) izkazati komu v manjši meri prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ve, kje se je treba podobrikati; znati se podobrikati / podobrikati se dekletu / maček se mi je podobrikal ♪
  15.      podóčen  -čna -o prid. (ọ̑) anat. ki je pod očesom, očmi: podočna oteklina / podočni predel podočje; podočni zob podočnik; podočna kost ličnica ♪
  16.      podóčnica  -e ž (ọ̑) 1. anat. ličnica: poškodovati si podočnico / bled obraz s štrlečimi podočnicami 2. redko podočnjak: imel je upadel obraz s podočnicami ♪
  17.      podóčnik  -a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču ♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala ♪
  18.      pòdoddélek  -lka m (ȍ-ẹ̑) 1. organizacijska enota v okviru oddelka: oddelki in pododdelki v tovarni 2. grafično ločen del česa: oddelki in pododdelki na grafikonu / zastar. vsako poglavje je razdeljeno na več pododdelkov podpoglavij ♪
  19.      pòdodsèk  -éka m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva ♪
  20.      podôkničar  in podókničar -ja m (ȏ; ọ̑) redko vasovalec: zbralo se je več podokničarjev ♪
  21.      podôknik  in podóknik -a m (ȏ; ọ̑) redko okenska polica: nasloniti se na podoknik ♪
  22.      podoknják  -a m (á) redko okenska polica: na podoknjakih so cvetele rože ♪
  23.      pòdóktorski  -a -o prid. (ȍ-ọ́) ki je po doktorskem naslovu: podoktorsko raziskovalno delo ♪
  24.      podólgem  in po dólgem [u̯g] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in počez b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se podolgem v travo; ekspr. telebniti podolgem v mlako ∙ ekspr. podolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg prid. ♪
  25.      podólgič  [u̯g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez ♪

   28.878 28.903 28.928 28.953 28.978 29.003 29.028 29.053 29.078 29.103  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA