Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (28.578-28.602)


  1.      plévra  -e ž (ẹ̑) anat. mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; poprsnica: poškodba plevre ♪
  2.      plezálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj ♪
  3.      plezálka  -e [prvi in drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke ◊ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje ♪
  4.      plezálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na plezalce ali plezanje: plezalska oprema / plezalska skupina / plezalska smer / plezalsko znanje ♪
  5.      plézati  -am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol ∙ ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem 2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber 3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu plezáje: plezaje po strmini, so se zelo utrudili plezajóč -a -e: plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali ♪
  6.      pleziozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival z želvi podobnim trupom: okostje pleziozavra ♪
  7.      plímati  -am nedov. (ȋ) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje plima / nova moč mu plima po telesu ♪
  8.      plimováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje je začelo plimovati ♪
  9.      plímski  -a -o (ȋ) pridevnik od plima: plimski tokovi, valovi ♪
  10.      plimútka  -e ž (ȗ) vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka ♪
  11.      plín  -a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom ◊ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje ♪
  12.      plíniti  -im nedov. (í ȋ) s plinom razkuževati: pliniti garjave konje ♪
  13.      plinohrám  tudi plinohràm -áma m (ȃ; ȁ á) teh. posoda za shranjevanje plina pod povečanim tlakom: zaloge plina v plinohramu ♪
  14.      plinomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava, ki kaže količino porabljenega plina: uradni preizkus plinomerov ♪
  15.      plínovka  -e ž (ȋ) pog. plinska svetilka: trg razsvetljujejo plinovke; prižgati plinovko; petrolejke in plinovke ♪
  16.      plínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami ◊ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
  17.      pliocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pliocen: pliocenski sedimenti / pliocensko jezero ♪
  18.      plisé  -ja m (ẹ̑) drobne, trajno zalikane gube na blagu: obleka s plisejem ♦ obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu ♪
  19.      plisírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati plise: plisirati tkanino / plisirati obleko plisíran -a -o: plisirano krilo ♪
  20.      plítek  -tka -o prid., plítkejši (í) knjiž. plitev: plitek jarek / ribez ima plitke korenine / rana je plitka / plitek človek / čutil je le plitko veselje ♪
  21.      plítev  -tva -o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev // ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura // ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje ● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni ◊ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo področje nizkega zračnega pritiska področje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief plítvo prisl.: plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice ♪
  22.      plítka  -e ž (ȋ) nekdaj majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: naložiti les na plitko ♪
  23.      plítvica  -e ž (ȋ) zastar. 1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi 2. plitev čoln: voziti se s plitvico ● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina ♪
  24.      plitvína  -e ž (í) 1. kraj v morju, reki, kjer je voda plitva: otroci se igrajo na plitvini; čoln je nasedel na plitvini; na plitvini so prebredli reko / morska plitvina // plitva voda: bresti po plitvini 2. knjiž. plitvost: idejna plitvina; brezdušnost in plitvina ♪
  25.      plívkati  -am nedov. (ȋ) narahlo pljuskati: voda plivka ob skale / voda plivka skozi špranje v čoln // narahlo valovati: morje je neslišno plivkalo; pren., knjiž. v sobi je plivkal polmrak plivkajóč -a -e: plivkajoči valovi; plivkajoče morje ♪

   28.453 28.478 28.503 28.528 28.553 28.578 28.603 28.628 28.653 28.678  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA