Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (2.851-2.875)


  1.      izkoriščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkoriščanje: izkoriščevalni nameni / izkoriščevalni sistem / izkoriščevalna družba izkoriščevalska ♪
  2.      izkoriščeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od izkoriščevalec: izkoriščevalka delavk ♪
  3.      izkoriščeválski  -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje / izkoriščevalski razred; izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba ♪
  4.      izkoriščevánje  -a s (ȃ) izkoriščanje: izkoriščevanje delavcev / izkoriščevanje gozdov ♪
  5.      izkoriščeváti  -újem nedov. (á ȗ) izkoriščati: izkoriščevati delavce / izkoriščevati gozdove izkoriščujóč -a -e: izkoriščujoč slabosti drugih, je dosegel svoj cilj ♪
  6.      izkoščíčiti  -im dov. (í ȋ) gastr. odstraniti koščico iz sadeža: izkoščičiti češnje, marelice izkoščíčen -a -o: izkoščičene breskve; izkoščičeno sadje ♪
  7.      izkovati  gl. skovati ♪
  8.      izkozláti  -ám in skozláti -ám dov. (á ȃ) nizko izmetati iz želodca; izbruhati: izkozlati pijačo / izkozlal se je ♪
  9.      izkóžiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž. iz kože dati, odreti: izkožiti jelena, zajca ♪
  10.      izlakotíti  -ím in izlákotiti -im tudi zlakotíti -ím in zlákotiti -im dov. (ȋ í; á ā) 1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti 2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili izlakotíti se, in izlákotiti se tudi zlakotíti se in zlákotiti se postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila izlakotèn -êna -o in izlákoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zlákoten -a -o: izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz ♪
  11.      izlakotováti  -újem tudi izlákotovati -ujem in zlakotováti -újem tudi zlákotovati -ujem dov. (á ȗ; á) knjiž., redko izstradati, sestradati: izlakotovati zapornike izlakotován tudi izlákotovan in zlakotován tudi zlákotovan -a -o: izlakotovani jetniki ♪
  12.      izoblikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izoblikovati: izoblikovanje kipa; potrebno je še izoblikovanje posameznosti / izoblikovanje države, nacionalnosti / vzgoja vpliva na izoblikovanje osebnosti ♪
  13.      izoblikovánost  -i ž (á) lastnost, značilnost izoblikovanega: izoblikovanost kipa / stilna izoblikovanost romana / izoblikovanost tal / določiti starost po izoblikovanosti kosti / duhovna izoblikovanost človeka ♪
  14.      izoblikováti  -újem tudi zoblikováti -újem dov. (á ȗ) 1. dati čemu dokončno obliko: izoblikovati glavo kipa / izoblikovati načrt; metode dela so se že izoblikovale / izoblikovati lastno mnenje; njegov značaj se je že popolnoma izoblikoval; izoblikovati si svetovni nazor 2. dati čemu določeno obliko: ledenik je svojsko izoblikoval dolino; izoblikovati klobuk po modi // dati čemu bistvene značilnosti: izoblikovati demokratične družbene odnose; v tem času se je država izoblikovala; izoblikovati se kot narod // narediti, ustvariti: izoblikovati iz besed stavke / igralka je izoblikovala vrsto značajev 3. povzročiti nastanek, razvoj česa: premikanje v vodi je ribam izoblikovalo hrbtenico 4. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti: šola izoblikuje mlade ljudi; življenje ga je izoblikovalo / izoblikovati osebnost; izoblikovati v človeku socialno zavest izoblikováti se tudi zoblikováti se z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža, da osebek dobi vsebino, obliko, kot jo določa določilo: zgornja plast kože se je izoblikovala v luske / misel se je izoblikovala v trden sklep izoblikován tudi zoblikován -a -o: izoblikovan kip; izoblikovan značaj; izoblikovana država ♪
  15.      izplakoválen  tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito ♪
  16.      izplakoválnik  tudi splakoválnik -a m (ȃ) priprava za izplakovanje: umivati v izplakovalniku ♪
  17.      izplakovánje  tudi splakovánje -a s (ȃ) glagolnik od izplakovati: izplakovanje perila, posode; izplakovanje z vodo / posoda za izplakovanje / izplakovanje ust ♦ avt. izplakovanje dvotaktnega motorja odstranjevanje izpušnih plinov s svežo zmesjo goriva in zraka ♪
  18.      izplakováti  -újem in splakováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti: umivati in izplakovati; izplakovati perilo; izplakovati posodo v čisti vodi 2. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: izplakovati kozarce pred uporabo / izplakovati oči s kamiličnim čajem; izplakovati si usta 3. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati zlasti kaj drobnega: dež izplakuje smeti v jaške / izplakovati si prah z obraza / morje izplakuje breg ♪
  19.      izpodkòp  tudi spodkòp -ópa m (ȍ ọ́) kar nastane z izpodkopavanjem: izpodkop je zadosti širok in globok ♪
  20.      izpodkopáti  -kópljem tudi -ám in spodkopáti -kópljem tudi -ám dov., izpodkôplji izpodkopljíte tudi izpodkôpaj izpodkopájte in spodkôplji spodkopljíte tudi spodkôpaj spodkopájte; izpodkôpal in spodkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem od spodaj poškodovati, uničiti: izpodkopati drevo, hišo / hudournik je izpodkopal skalo; pren., ekspr. izpodkopati temelje družbe ∙ ekspr. pomanjkanje mu je izpodkopalo zdravje pokvarilo, uničilo 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjšati pomen ali preprečiti obstoj česa: izpodkopati avtoriteto oblasti; medsebojni spori so izpodkopali organizacijo; izpodkopati zaupanje v kaj / v službi so ga izpodkopali izpodkopán in spodkopán -a -o: izpodkopan ugled; izpodkopano zdravje ♪
  21.      izpodkopávanje  tudi spodkopávanje -a s (ȃ) glagolnik od izpodkopavati: hudourniško izpodkopavanje; izpodkopavanje temeljev / izpodkopavanje avtoritete, ugleda; izpodkopavanje državne ureditve ♪
  22.      izpodkopávati  -am tudi spodkopávati -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem od spodaj kvariti, uničevati: izpodkopavati drevje, temelje hiše / voda izpodkopava bregove; pren., ekspr. izpodkopavati temelje države ∙ ekspr. nočno delo mu izpodkopava zdravje kvari, uničuje 2. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati pomen ali preprečevati obstoj česa: izpodkopavati komu avtoriteto, ugled; izpodkopavati oblast; izpodkopavati vero v resnico ♪
  23.      izpodkopováti  -újem tudi spodkopováti -újem nedov. (á ȗ) izpodkopavati: izpodkopovati korenine / delo v cinkarni mu izpodkopuje zdravje / izpodkopovati zaupanje ljudi ♪
  24.      izsekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor izsekuje: izsekovalci gozdov ♦ teh. delavec pri izsekovalnem stroju ♪
  25.      izsekoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsekuje: izsekovalno orodje / izsekovalni stroj ♪

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA