Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (28.228-28.252)



  1.      piramidálen  -lna -o prid. () knjiž. piramidast: piramidalne strehe / piramidalna oblika dreves / piramidalna kompozicija slike piramidálno prisl.: piramidalno obdelan spomenik
  2.      piramídast  -a -o prid. () ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj; piramidast klobuk; piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika piramídasto prisl.: piramidasto naložene deske
  3.      pirandéllovski  -a -o [-elo-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Pirandellu: pirandellovski dvom o smislu življenja / pirandellovski motiv
  4.      pirát  -a m () 1. morski razbojnik, morski ropar: pirati so napadli trgovsko ladjo; zgodbe o piratih 2. publ., v zvezi zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov: letos so zračni pirati ugrabili že več letal 3. žarg., rad. ilegalni, nezakoniti radijski ali televizijski oddajnik: oddaje radijskih piratov so med poslušalci zelo priljubljene
  5.      pirátski  -a -o prid. () nanašajoč se na pirate ali piratstvo: piratske ladje / vsi so obsojali njegovo piratsko dejanje / piratski napadi v zraku / piratski radijski oddajnik; piratska radijska postaja
  6.      pirátstvo  -a s () pojavljanje piratov in njihova dejavnost: ukvarjati se s piratstvom; gusarstvo in piratstvo / ekspr. trgovsko piratstvo
  7.      piré  -ja m (ẹ̑) gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave, kaša: hranili so ga samo s pirejem / grahov, krompirjev, paradižnikov pire ♦ gastr. sadni pire sadna kaša; neskl. pril.: pire krompir krompirjev pire
  8.      pírh  -a m (í) v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh ∙ nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko nočetn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje
  9.      pírhpogáčica  -e ž (-á) nar. dolenjsko netopir: prhutanje pirhpogačic
  10.      piríten  -tna -o prid. () nanašajoč se na pirit: piritna ruda / piritni koncentrat
  11.      pírnica  -e ž () bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica
  12.      piróg  -a m (ọ̑) zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi: k čaju so ponudili sladke piroge; pirogi z mesom, ribami, zeljem; pirogi s sirom
  13.      piróga  -e ž (ọ̄) zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri
  14.      piromán  -a m () kdor je bolezensko nagnjen k požiganju: ugotovili so, da je požigalec piroman
  15.      piromaníja  -e ž () bolezensko nagnjenje k požiganju: piromanija in kleptomanija
  16.      pirotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehnična sredstva / pirotehnični učinek / pirotehnični oddelek pirotehniški
  17.      pirotéhnik  -a m (ẹ́) strokovnjak za pirotehniko: za nasvet so vprašali pirotehnike / filmski pirotehniki
  18.      pirotéhnika  -e ž (ẹ́) veda o izdelavi in uporabi eksplozivnih in vnetljivih snovi: razvoj pirotehnike // uporaba takih snovi: snemati film tudi s pirotehniko / v tem filmu je veliko pirotehnike
  19.      pirotéhniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehniški oddelek / pirotehniška sredstva pirotehnična
  20.      Pírov  -a -o prid. () knjiž., v zvezi Pirova zmaga zmaga, uspeh, ki je glede na zelo velike žrtve malo vredna, nekoristna: to je bila Pirova zmaga
  21.      piruéta  -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogikor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj
  22.      písa  -e ž (í) star. proga, črta: zebra ima pise / ruta s črnimi pisami / tako so ga pretepli, da je bil poln pis marog
  23.      pisálnica  -e ž () 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah
  24.      pisálnik  -a m () nekdaj omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: stal je pri pisalniku in pisal; zakleniti denar, pisma v predal pisalnika ∙ star. sedel je za pisalnikom pisalno mizoelektr. del naprave, ki piše, odtiskuje črke, znake; pisalnik brzojava, računalnika
  25.      písan  -a -o prid. (í) 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno 2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa ● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačehavrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria písano prisl.: pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički ∙ ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo

   28.103 28.128 28.153 28.178 28.203 28.228 28.253 28.278 28.303 28.328  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA