Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (2.801-2.825)



  1.      ìnkomenzurabílnost  -i ž (-) knjiž., redko nemerljivost, neizmerljivost: inkomenzurabilnost misli, mišljenja / inkomenzurabilnost teh dveh simbolov
  2.      ìnkompatibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. nezdružljiv, izključujoč se: inkompatibilni pojavi; inkompatibilne funkcije ♦ farm. inkompatibilne sestavine zdravila sestavine, ki tako učinkujejo druga na drugo, da zmanjšajo ali uničijo učinek zdravila
  3.      ìnkompatibílnost  -i ž (-) knjiž. nezdružljivost: inkompatibilnost javnih funkcij; zaradi inkompatibilnosti obravnavanih problemov kongres ni imel pričakovanega uspeha ♦ farm. inkompatibilnost sestavin zdravila
  4.      ìnkompeténca  -e ž (-ẹ̑) knjiž. nepristojnost: opozorili so jih na njihovo inkompetenco v tej zadevi
  5.      ìnkongruénca  -e ž (-ẹ̑) knjiž., redko neskladnost, neujemanje: inkongruenca med ceno in vrednostjo
  6.      ìnkongruénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. neskladen, ne ujemajoč se: inkongruentne oblike
  7.      ìnkonsekvénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. nedosleden: biti inkonsekventen v ravnanju / inkonsekventen načrt
  8.      inkorporácija  -e ž (á) knjiž. vključitev, priključitev, pripojitev: inkorporacija ozemlja; inkorporacija nekaj krajev v občino / obravnavati vprašanje inkorporacije političnih organizacij v družbeni organizem
  9.      inkorporírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: inkorporirati pokrajino; takrat so inkorporirali več krajev v sosedno občino / mladi so se inkorporirali v napredno stranko inkorporíran -a -o: inkorporirano ozemlje
  10.      ínkovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Inke: inkovska država, kultura / inkovski muzej
  11.      inokorespondènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) pisar. korespondent za tuje jezike: dobiti mesto inokorespondenta
  12.      interm  -a m (ọ̑) elektr. naprava za telefonsko, televizijsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: podjetje ima interkom / sporočiti po interkomu / govoriti v interkom
  13.      ínterkonfesionálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver, medverski: interkonfesionalni sestanki / interkonfesionalna šola
  14.      ínterkontinentálen  -lna -o prid. (-) medcelinski: interkontinentalni zračni prevoz; interkontinentalne proge / interkontinentalni stiki / interkontinentalna raketa
  15.      ístota  prisl. (-ọ̑) zastar. prav tako, ravno tako: odšel je, istotako njegov sosed
  16.      izkobacáti se  -ám se tudi skobacáti se -ám se dov.) nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se
  17.      izkokodákati  -am in skokodákati -am dov. () nizko reči, povedati: vsem izkokodakaj, da sem to storil jaz
  18.      izlcati  -am [c] dov. (ọ̄) slabš. nerazločno, kolcajoč izgovoriti: naposled je le nekaj izkolcala; kakor hočeš, je izkolcal
  19.      izlčiti  -im in slčiti -im [č in lč] dov.) med., vet. izpahniti v kolku: izkolčiti nogo; pri padcu si je izkolčil nogo izlčen in slčen -a -o: izkolčena žival
  20.      izkolehati  gl. skolehati
  21.      izkolíčiti  -im dov.) grad. zakoličiti: izkoličiti parcelo; izkoličiti traso za cesto
  22.      izkomatáti se  -ám se dov.) ekspr. izmotati se: izkomatati se iz odej
  23.      izkomplimentírati  -am dov. () knjiž., redko odpraviti, odsloviti na lep, vljuden način: izkomplimentirala ga je iz hiše
  24.      izkonstruirati  ipd. gl. skonstruirati ipd.
  25.      izp  -ópa m ( ọ́) 1. glagolnik od izkopati: izkop jame, kanala; izkop temeljev / izkop rude / izkop trupla 2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem: poglobiti izkop; izkop za vodovod // količina izkopanega materiala: enodnevni izkop peska, premoga 3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog; odkop: opuščeni izkopi / delati na izkopu

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA