Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (27.876-27.900)



  1.      pepelníca  -e [tudi n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto
  2.      pepélnik  -a [ln in n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke
  3.      pepelnják  -a [ln in n] m (á) 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak
  4.      pepélovka  -e ž (ẹ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: širjenje pepelovke
  5.      péping  -a m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping
  6.      pepíta  -a m, tudi neskl. () droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; neskl. pril.: pepita komplet; pepita blago; črno bel pepita vzorec
  7.      pepítast  -a -o prid. () ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka
  8.      péplos  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih dolgo ohlapno žensko oblačilo, navadno brez rokavov: bogato izvezen peplos
  9.      pepsín  -a m () biol., kem. encim, ki pospešuje presnovo beljakovin v peptone
  10.      peptón  -a m (ọ̑) biol., kem. produkt presnove beljakovin zlasti pod vplivom pepsina
  11.      peráča  -e ž (á) etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu: udarjati s peračo
  12.      percépcija  -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij
  13.      percipírati  -am nedov. in dov. () 1. psih. čutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor; hitro percipirati sliko 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoče percipirati družbe v njeni celoti
  14.      pérče  -ta s (ẹ̄) star. peresce: belo perče; nese jo kot perče
  15.      perèč  -éča -e prid. ( ẹ́) 1. ki ga je treba rešiti: opozarjati na pereče probleme; to vprašanje je postalo izredno pereče // publ. nevaren, težaven: govoriti o perečih vojaških dogodkih / biti v perečem položaju kritičnem 2. star. pekoč, skeleč: pereča rana / izrekla mu je nekaj perečih besed
  16.      peremptóren  -rna -o prid. (ọ̑) jur. nepreklicen, dokončen: peremptorna sodba / peremptorni rok rok, ki se ne sme podaljšati
  17.      perésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam
  18.      perésce  -a s (ẹ̑) manjšalnica od pero: izpuliti peresce; pisana peresca; lahek kot peresce / zeleno peresce; peresce detelje / peresce je počilo
  19.      perésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pero: ugotavljati peresno zgradbo / peresni tulec središčni del peresa; peresna cevka spodnji votli del peresnega tulca / peresna konica ∙ ekspr. vnel se je peresni boj dalj časa trajajoča pismena polemika; ekspr. peresni mojster kdor prepričljivo, zanimivo pišešport. peresna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 54 in 62 kg; teh. peresni zaklop perésno prisl.: peresno lahka blazina
  20.      perésje  -a s (ẹ̑) knjiž. več vzmeti, vzmeti: peresje kočije
  21.      perésnik  -a m (ẹ̑) 1. priprava v obliki paličice z odprtino na enem koncu za pero: vtakniti pero v peresnik; lesen peresnik // taka priprava s peresom: še vedno piše s peresnikom 2. iron. pisatelj, pisec: ta ali oni peresnik se bo morda le zamislil ob tem problemu
  22.      perestrójka  -e ž (ọ̑) publ., v Sovjetski zvezi gospodarska, politična preureditev: podpirati perestrojko
  23.      perfektíven  -vna -o prid. () lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli
  24.      perforírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. narediti luknjo, luknjico; preluknjati: perforirati list ♦ elektr. perforirati znake na kartice vnesti informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. med. predreti, prebosti: perforirati maternico / razjeda želodca perforira se predre perforíran -a -o: perforiran filmski trak; perforirana kartica
  25.      pergamènt  -ênta m ( é) nestrojena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje: pisati na pergament; njegova koža je bila suha kot pergament / v pergament vezana knjiga // ekspr. stara listina, zapis: težko berljiv pergament; orumeneli pergamenti

   27.751 27.776 27.801 27.826 27.851 27.876 27.901 27.926 27.951 27.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA