Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (27.778-27.802)



  1.      pedagógika  -e ž (ọ́) veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogikoped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete
  2.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoškoped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače
  3.      pedál  -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s () 1. del priprave, stroja a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal // taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali 2. muz. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju // nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual ● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti
  4.      pedálar  -ja m () žarg. kolesar: cesta je bila polna pedalarjev
  5.      pedántnost  -i ž () zelo velika natančnost: očitati komu pedantnost
  6.      pedántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na pedante: pedantsko mišljenje / pedantska natančnost pedántsko prisl.: pedantsko opravljeno delo
  7.      pédenj  -dnja m (ẹ̄) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pednje dolga palica / pedenj visoka trava; za pedenj visok; bil je dober pedenj od tal / obseči kaj s pednjem ene roke 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: priboriti smo si morali vsak pedenj zemlje
  8.      pederást  -a m () moški, ki čuti spolno nagnjenje do dečkov: biti pederast // knjiž. homoseksualec
  9.      pederastíja  -e ž () spolna nagnjenost moškega do dečkov: biti obremenjen s pederastijo // knjiž. homoseksualnost
  10.      pedikêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na pedikerje ali pedikuro: pedikersko delo / pedikerski salon
  11.      pedikírati  -am nedov. in dov. () strokovno urejevati nohte na nogi: pedikirati koga / pedikirati nohte // urejevati nohte na nogi sploh: po kopanju se je še pedikirala
  12.      pedológ 1 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi
  13.      pedológ 2 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo2: pedologi in geologi
  14.      pedologíja 2 -e ž () veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo
  15.      pedolóški 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe1 ali pedologijo1: pedološki kongres / pedološka problematika; pedološko raziskovanje
  16.      péga  -e ž (ẹ́) 1. mesto na koži, ki ima temnejšo barvo kot ostala površina: pege na obrazu, po rokah / imeti pege / sončne pege / svetle pege na steni lise; redko modre pege neba deli, kosi 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez peg; pege v njenem značaju // napaka: očistiti jezik peg ◊ anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; slepa pega za svetlobo neobčutljivo mesto mrežnice; astr. sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; biol. (rdeča) očesna pega organ enoceličarjev za sprejemanje svetlobnih dražljajev; med. mrtvaška pega mrliška lisa; nosečnostne pege
  17.      pégam  -a m (ẹ̑) zool. ptica s perjanico na glavi, ki živi na severu in prihaja v hudih zimah tudi v naše kraje, Bombycilla garrulus: pegami in krekovti
  18.      pégast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima pege: pegast obraz; biti pegast po obrazu, rokah / pegasta deklica // lisast: perje je rjavo in temno pegasto ◊ bot. pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum; pegasta mušnica strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami, Amanita pantherina; med. pegasti tifus pegavica
  19.      pegát  -a m () zool. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem, Numida meleagris: oglašanje pegata
  20.      pegátka  -e ž () kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem: gojiti pegatke; jata pegatk ♦ zool. pegatke kokoši podobne ptice z golo glavo in zelo povešenim repom, Numididae
  21.      pégavica  -e ž (ẹ́) med. bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši: prenašati pegavico; zboleti za pegavico
  22.      pégavka  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. pegasta ženska: zmerjali so jo s pegavkozool. morski polž, katerega hišica ima na beli podlagi črne kvadratke, Monodonta turbinata
  23.      pégaz  -a m (ẹ̑) krilat konj kot simbol pesništva: slika pegaza ∙ ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti
  24.      pehálen  -lna -o [pǝh] prid. () strojn., v zvezi pehalni stroj stroj za obdelovanje kovine s kratkim gibom
  25.      pehánje  -a [pǝh] s () glagolnik od pehati, suvati: vsiljivca so s pehanjem spravili skozi vrata / pehanje v gneči / pehanje za boljši kos kruha; pehanje za denarjem

   27.653 27.678 27.703 27.728 27.753 27.778 27.803 27.828 27.853 27.878  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA