Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (2.678-2.702)



  1.      kon  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae
  2.      generálpòdpolvnik  -a m (--ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba
  3.      generálpolvnik  -a m (-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika
  4.      gíbkost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost gibkega: telesna gibkost in spretnost; gibkost prstov, roke / milina in gibkost glasu / gibkost duha
  5.      ginekokratíja  -e ž () knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije
  6.      ginekológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za ginekologijo: sestanek kirurgov, internistov in ginekologov
  7.      ginekologíja  -e ž () veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov: razvoj ginekologije
  8.      ginekológinja  -e ž (ọ̑) zdravnica specialistka za ginekologijo
  9.      ginekolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ginekologe ali ginekologijo: ginekološki pregled; nuditi ginekološko pomoč / ginekološki dispanzer / ginekološki kongres ginekolóško prisl.: ginekološko pregledati pacientko
  10.      gínko  -a m () vrtn. parkovno drevo z dvokrpimi listi, po izvoru iz Azije, Ginkgo biloba
  11.      girompas  in girokompás tudi žirompas tudi žirokompás -a [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ) navt. kompas z giroskopom: girokompas krmari ladjo
  12.      girosp  tudi girosp tudi žirosp tudi žirosp -ópa [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ọ́) fiz. vrtavka, ki je vrtljiva okoli treh, med seboj pravokotnih osi
  13.      girospski  tudi žirospski -a -o [prva oblika tudi ži-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na giroskop: giroskopske naprave / giroskopsko gibanje ♦ navt. giroskopski kompas girokompas
  14.      gladko...  prvi del zloženk nanašajoč se na gladek: gladkobesednost, gladkoceven, gladkodlak, gladkolusk
  15.      gladkodlák  in gladkodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima gladko, ravno dlako: gladkodlaki konji
  16.      gladkolás  in gladkolàs -ása -o prid. (; á) ki ima gladke, ravne lase: gladkolaso dekle
  17.      gladkolásec  -sca m () kdor ima gladke, ravne lase: gladkolasci in kodrolasci
  18.      gladkorép  in gladkorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) redko ki ima rep z gladko, ravno dlako: gladkorepa žival
  19.      gládkost  -i ž (á) lastnost, značilnost gladkega: mehkost, gladkost, hrapavost površine; gladkost in lesk poda / s prirojeno gladkostjo je obvladoval položaj
  20.      gládkosten  tudi gladsten -tna -o (á; ọ̑) pridevnik od gladkost: gladkostna obdelava ♦ teh. gladkostna apretura
  21.      glaskoválen  -lna -o prid. () šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo
  22.      glaskovánje  -a s () glagolnik od glaskovati
  23.      glaskováti  -újem nedov.) šol. brati nevezano posamezne glasove v besedi: težke besede je treba večkrat glaskovati
  24.      glásnikovec  -vca m () sodelavec lista Slovenski glasnik
  25.      glavm  -a m (ọ̑) med., vet. očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu: imeti glavkom

   2.553 2.578 2.603 2.628 2.653 2.678 2.703 2.728 2.753 2.778  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA