Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (26.778-26.802)



  1.      osipálnik  -a m () agr. plugu podobna priprava za osipanje: okopalnik in osipalnik / ročni osipalnik
  2.      osípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. obdajati rastline z zemljo: osipati koruzo, krompir; osipati vrtnice; okopavati in osipati 2. povzročati, da kaj v večjih količinah odpada: veter osipa cvete, suho listje ● osipati pepel s cigare otresati osípati se 1. v večjih količinah odpadati: cveti se že osipajo; grozdje gnije in se osipa; suho listje se osipa // izgubljati cvete, liste, seme: jeseni se drevje osipa; jasmin se že osipa; pšenica je tako zrela, da se osipa zelo zrela; pren., pesn. predstava o sreči se v meni osipa ∙ žarg. razredi se osipajo prvotno število učencev v razredih se manjša; žarg. študenti se v tem obdobju zelo osipajo prvotno število študentov se manjšaagr. ta sorta trte se osipa njeni cveti neoplojeni odpadajo 2. knjiž., ekspr. minevati: dan se osipa / prva mladost se ji že osipa osipajóč -a -e: osipajoča se leska; osipajoče se cvetje
  3.      osírati  -am nedov. () nizko jemati ugled, sramotiti: jezna je nate, češ da osiraš njenega sina; zdaj jo pa še pri sosedih osira
  4.      osiromašéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel
  5.      osiromášiti  -im dov.) 1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo 2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod 3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad osiromášen -a -o: osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja
  6.      osíšče 2 -a s (í) 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa ◊ žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil
  7.      osív  -a -o prid. ( í) knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški
  8.      oskálek  -lka m () drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov
  9.      óskar  -ja m (ọ̑) film. največje mednarodno priznanje za filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu: igralki so podelili oskarja za glavno vlogo; letošnji dobitnik oskarja; film je dobil več oskarjev ● publ. jugoslovanski oskarji za embalažo prve nagrade
  10.      oskŕba  -e ž () 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: otroci potrebujejo dobro oskrbo; pri tej družini bo imel popolno oskrbo / pomočnica dobi nagrado in vso oskrbo / domača oskrba bolnika; domska oskrba starih občanov 2. glagolnik od oskrbeti ali oskrbovati: oskrba prebivalstva; oskrba s kruhom / oskrba bolnika / strokovna oskrba rane / oskrba sadovnjaka / dati psa sosedu v oskrbo / otrok je bil nekaj dni v oskrbi sosedov
  11.      oskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli ● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel oskrbljèn -êna -o: poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena
  12.      oskrbníca  -e ž (í) ženska oblika od oskrbnik: oskrbnica planinske koče / oskrbnica pesnikove rojstne hiše ∙ star. deklica je bila dobra oskrbnica svojih zajčkov je dobro skrbela zanje
  13.      oskrbník  -a m (í) 1. kdor oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: več let je bil oskrbnik na Kredarici // v nekaterih deželah kdor oskrbuje veliko posestvo: grajski oskrbnik; oskrbnik sosednjega grofa 2. zastar. upravnik, upravitelj: oskrbnik bolnice, toplic
  14.      oskrbnína  -e ž () znesek, ki se plača za oskrbo v domu, zavodu: plačati oskrbnino; povišati oskrbnino; oskrbnina v bolnici, domu upokojencev, internatu
  15.      oskrbníški  -a -o prid. () nanašajoč se na oskrbnike: opravljati oskrbniška dela / oskrbniško osebje planinske koče
  16.      oskrbníštvo  -a s () opravljanje oskrbniških del: prevzeti oskrbništvo v planinski koči / izročiti komu oskrbništvo grajskega posestva ● zastar. prošnjo je naslovil na oskrbništvo toplic na upravo toplic
  17.      oskrboválec  -lca [c tudi lc] m () kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine
  18.      oskrbovalíšče  -a s (í) kraj, kjer se s čim oskrbuje: oskrbovališče z živili / vojaško oskrbovališče v zaledju
  19.      oskrbovánje  -a s () glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje
  20.      oskrbováti  -újem nedov.) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati dela a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka; v internatu oskrbujejo petdeset gojencev / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval ● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino oskrbován -a -o: oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
  21.      oskŕd  -i ž () obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna
  22.      oskrunítev  -tve ž () glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti
  23.      oskrúniti  -im dov.) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža ● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so spolno občevali z njo oskrúnjen -a -o: oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena
  24.      oskrúnjati  -am nedov. (ú) knjiž., redko skruniti: oskrunjati trupla / ne oskrunjaj spomina nanj
  25.      oskrunjeváti  -újem nedov.) knjiž., redko skruniti: oskrunjevati spomenike / oskrunjevati spomin junakov

   26.653 26.678 26.703 26.728 26.753 26.778 26.803 26.828 26.853 26.878  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA