Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (25.728-25.752)


  1.      odžéti  -žánjem dov., nam. odžét in odžèt (ẹ́ á) s srpom ali strojem odrezati: odžeti korenine / odžele so le nekaj snopov, ko je začelo deževati ♪
  2.      odžírati  -am nedov. (ȋ ȋ) nizko uživati, porabljati, kar pripada drugemu, potrebuje drug: na stara leta jima odžira kruh; škorci odžirajo hrano drugim pticam // povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: z neugodnim mnenjem jim je odžiral delo / novi hotel jim odžira goste prevzema ♪
  3.      odživéti  -ím dov., odžível (ẹ́ í) 1. ekspr. prenehati dejavno živeti: zavedal se je, da je že odživel in da mu preostane le še životarjenje // umreti, odmreti: dolgo je živela in nazadnje odživela; pren. to čustvo v njem je že davno odživelo 2. redko preživeti: vsakdo ima pred seboj dneve, ki jih mora tako ali drugače odživeti odživèl in odživél -éla -o star.: življenje s starim, odživelim človekom ♪
  4.      odžréti  -žrèm dov., odžŕl (ẹ́ ȅ) nizko povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: odžreti komu delo, zaslužek; zemljo bi jim rad odžrl / fanta ji je odžrla prevzela ♪
  5.      odžvížgati  -am dov. (í) 1. prenehati žvižgati: čakali so, kdaj bo odžvižgal / odžvižgal je naučeno pesmico 2. z žvižganjem odgovoriti, oglasiti se: ko je zaslišal žvižg, je na tiho odžvižgal 3. žvižgajoč se oddaljiti: sedel je na kolo in odžvižgal proti mestu / krogla je odžvižgala tik mimo njegove glave / ekspr. burja je odžvižgala mimo oglov ● žarg., šport. sodnik je odžvižgal konec polčasa z žvižgom naznanil; ekspr. če se ne bo bolj pazil, bo kmalu odžvižgal umrl ♪
  6.      oêfovski  -a -o prid. (ȇ) pog. nanašajoč se na Osvobodilno fronto: oefovsko delovanje ♪
  7.      ofenzíva  -e ž (ȋ) 1. delovanje oboroženih sil velikega obsega z namenom zavzeti strateško pomembno ozemlje ali uničiti veliko nasprotnikovih sil, napad: ofenziva se je začela; borci so kljubovali vsem ofenzivam; v ofenzivi so sodelovale tudi letalske enote / preiti v ofenzivo ♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. VII. do 4. XI. 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda 2. publ. silovito, načrtno prizadevanje za dosego določenega namena: ofenziva za večjo mehanizacijo kmetijstva ni popolnoma uspela; diplomatska, politična ofenziva ♪
  8.      ofenzíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ofenzivo, napadalen: ofenzivno partizansko bojevanje / ofenzivno in defenzivno orožje / ofenzivna vojna 2. bojevit, borben: domači igralci so bili bolj ofenzivni kot gostje / ofenzivna igra moštva // ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga; napadalen: politik je imel ofenziven govor ◊ avt. ofenzivna vožnja vožnja, pri kateri voznik ne upošteva dovolj cestnoprometnih predpisov, razmer na cesti; voj. ofenzivna bomba ročna bomba z lažjim kovinskim oklepom ofenzívno prisl.: moštvo je igralo ofenzivno ♪
  9.      ofenzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ofenzivnega, napadalnost: moč in ofenzivnost sovražnikovih sil je nekoliko popustila / politična ofenzivnost ♪
  10.      ófer  ófra m (ọ́) nižje pog. dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja; cerkveno darovanje: v nedeljo bo ofer / iti k ofru ∙ star. dati komu ofer dar ♪
  11.      ófer  tudi ófar -ja m (ọ̑) na Štajerskem in Koroškem, nekdaj delavec, ki plačuje stanovanje z delom na lastnikovem posestvu: oferji, viničarji in kočarji ♪
  12.      ofertórij  -a m (ọ́) rel. besedilo, ki se moli ali poje pri maši med darovanjem: ofertorij in graduale // muz. skladba na tako besedilo: skladatelj je napisal več ofertorijev ♪
  13.      òff  [of] prisl. (ȍ) film., gled. izraža, da prihaja glas, zvok od zunaj, ne s prizorišča: stražnik (off): So že tukaj / filmsko dogajanje spremlja junakov komentar off ♪
  14.      oficiálen  -lna -o prid. (ȃ) uraden: oficialni sprejem; oficialno poročilo / oficialna politika / oficialni del programa se je že končal / oficialna vljudnost oficiálno prisl.: oficialno prositi za sodelovanje ♪
  15.      ofícij  -a m (í) rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice: brati oficij // vsakdanje obvezne molitve duhovnikov; brevir: opraviti oficij ♪
  16.      oficína  -e ž (ȋ) nekdaj (obrtna) delavnica: sprejeti koga v svojo oficino; lekarniška oficina ♪
  17.      oficír  -ja m (ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice ♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
  18.      oficírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oficirje, častniški: oficirska uniforma / oficirski poklic ♦ voj. oficirski čin čin od podporočnika do polkovnika ♪
  19.      ófrati  -am dov. in nedov. (ọ́) star. dati, darovati: ofral jim je lonec medu ∙ nižje pog. ali mi lahko ofraš pol ure časa žrtvuješ ♪
  20.      ofrèht  -êhta m (ȅ é) etn. povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom: delati ofreht ♪
  21.      ófrten  -tna -o prid. (ọ̑) nar. prevzeten, ošaben: ona je ofrtna // nar. dolenjsko lepo oblečen: kako si danes ofrtna ófrtno prisl.: ofrtno se oblači ♪
  22.      ófsajd  in óffside -a [ofsajd] m (ọ̑) šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; neskl. pril.: ofsajd položaj ♪
  23.      ófseten  -tna -o prid. (ọ̑) tisk. nanašajoč se na tehniko ploskega tiska s kovinske plošče: ofsetni stroj; ofsetna plošča / ofsetni tisk ♪
  24.      oftalmologíja  -e ž (ȋ) veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo ♪
  25.      oftalmolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oftalmologe ali oftalmologijo: oftalmološke raziskave / oftalmološki kongres ♪

   25.603 25.628 25.653 25.678 25.703 25.728 25.753 25.778 25.803 25.828  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA