Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (25.703-25.727)


  1.      odvzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na odvzem: vsak odvzemni dan da kri okoli dvesto ljudi ♪
  2.      odvzéti  -vzámem dov., odvzêmi odvzemíte; odvzél; nam. odvzét in odvzèt (ẹ́ á) 1. od večje količine ločiti zlasti določeno količino: odvzeli so drobec kamnine za analizo; nekaj kapljic krvi so odvzeli za posebne preiskave; od honorarja je odvzel manjši znesek in ga poslal domov // povzročiti, narediti, da je česa manj: odvzeti od celote; toliko odvzemi, da bo mera točna; odvzeti in dodati 2. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzeli so mu vozniško dovoljenje; odvzeli so jim vse olajšave, ugodnosti / odvzeti komu državljanstvo, pravice / odvzeti komu besedo // povzročiti, narediti, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: z novim blokom so jim odvzeli svetlobo / neuspeh mu je odvzel voljo do dela / odvzeti snovi določeno lastnost, sestavino; odvzeti čemu vodo 3. narediti, da pride kaj od koga: odvzela mu je klobuk in palico; odvzeti komu prtljago // z dajalnikom narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzeti komu bolečine, gorje, skrb / odvzeti komu odgovornost oprostiti ga odgovornosti ● knjiž. odvzel mu je veliko dela opravil ga je namesto njega; knjiž. za kazen so jim za en dan odvzeli hrano jim je niso dali; knjiž. odvzeti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; žarg., šport. odvzeti komu rekord prekositi ga; s pilo odvzeti rob odstraniti ga del ◊ jur. odvzeti poslovno sposobnost v sodnem postopku odločiti, da zaradi pravno določenih okoliščin kdo ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev odvzét -a -o: odvzeto premoženje ♪
  3.      odvzétje  -a s (ẹ̑) redko odvzem: odvzetje krvi / odvzetje dovoljenja; odvzetje premoženja ♪
  4.      odzád  prisl. (ȃ) pog. zadaj: kupil je otroku konjička, ki piska odzad ∙ pog. pokrpan je odspred in odzad zelo ♪
  5.      odzádnji  -a -e prid. (ȃ) ki je zadaj, za čim; zadnji: glavnik ima v odzadnjem žepu / odzadnje stopnice; prišel je skozi odzadnja vrata ♦ lingv. odzadnji slovar slovar, urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede ♪
  6.      odzdôlaj  prisl. (ó) pog. spodaj, zdolaj: stebriči so bili odzdolaj šesterokotni; prim. zdolaj ♪
  7.      odzdràv  -áva m (ȁ á) odgovor na pozdrav: kadarkoli ga je pozdravil, ni dobil odzdrava; glasen, ljubezniv, vesel odzdrav / pokimati, zamrmrati kaj v odzdrav ∙ preg. kakršen pozdrav, takšen odzdrav kakor se kdo obnaša do drugih, tako se tudi drugi do njega ♪
  8.      odzdráviti  -im dov. (ā ȃ) odgovoriti a) na pozdrav: komaj slišno mu je odzdravila; prijazno, vljudno odzdraviti / srečno, je odzdravil in odšel b) na nazdravljanje, zdravico: čakali so, da mu bo odzdravil / na vaše zdravje, mu je odzdravil ♪
  9.      odzdrávljati  -am nedov. (á) odgovarjati na pozdrav: odzdravljala je otrokom, ki so jo spoštljivo pozdravljali; odzdravljati na vse strani ♪
  10.      odzídati se  tudi odzidáti se -am se dov. (í á í) ekspr. osvoboditi se ovoja: ko se buba odzida, prodre na prostost ♪
  11.      odzív  -a m (ȋ) glagolnik od odzvati se: razpis je imel dober odziv; pričakujejo velik odziv volivcev; slab odziv na vabilo / na trkanje ni bilo odziva odgovora / film ni vzbudil pričakovanega odziva; močen čustveni odziv / duševni, živčni odziv ● publ. dogodek je naletel na velik odziv o njem so govorili, razpravljali ◊ biol. pogojni odziv pogojni refleks; fiz. odziv sprememba, ki jo povzročijo zunanje motnje; med. odziv nehoten odgovor organizma na dražljaj; refleks; ptt telefonski, telegrafski odziv ♪
  12.      odzívati se  -am se nedov. (í) 1. udeleževati se česa na poziv, povabilo, prošnjo: že dve leti se odziva njihovim prireditvam / odzivati se na delo 2. oglašati se, odgovarjati: na trkanje se sploh ne odziva / samice murnov se odzivajo na samčevo petje / na njihove klice se ni odzival // knjiž. biti slišen, slišati se: iz daljave se odziva očetov glas / odmev se odziva 3. delati kaj, kazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, odnos, stanje pričakuje: odzivati se dobrikanju koga; odzivati se prošnjam / odzivati se željam drugih; čustveno, prizadeto se odzivati čemu / umetnik se odziva na dogodke; človek se v različnih položajih različno odziva / odzivati se na dražljaje // knjiž. biti viden, kazati se: utrujenost se ji odziva na obrazu; žalost se odziva v njenih očeh ● knjiž. dolina se odziva od vriskov odmeva; knjiž. neprijazno se odziva na njena vprašanja odgovarja ♪
  13.      odzívnik  -a m (ȋ) ptt, navadno v zvezi avtomatski (telefonski) odzivnik naprava, ki se priključi na telefonski aparat, da avtomatsko odgovori na telefonski klic in sprejme sporočilo za naslovnika: priključiti avtomatski telefonski odzivnik // naprava, ki ob telefonskem klicu avtomatsko posreduje posneto sporočilo: avtomatski telefonski odzivnik pove, koliko je ura ♪
  14.      odznák  -a m (ȃ) zastar. znak, znamenje: uniforma z odznaki; za klobukom so imeli zimzelen kot odznak / vladarski odznaki vladarske insignije; krilati lev je odznak Benetk simbol ♪
  15.      odzrcáliti  -im dov. (á ȃ) knjiž. pokazati, izraziti: njen obraz je odzrcalil vsako čustvo; v drami se je odzrcalila avtorjeva doba odzrcáliti se pojaviti se kot odsev: luči so se odzrcalile v jezeru ♪
  16.      odzúnaj  prisl. (ú) pog. zunaj: odzunaj je mraz; kožuh je odzunaj in odznotraj kosmat; prim. zunaj ♪
  17.      odzvánjati  -am nedov. (ā) z zvonjenjem odgovarjati, oglašati se: zvon župne cerkve je odzvanjal podružničnemu / ekspr. mati mu je na to vprašanje odzvanjala vedno eno in isto odgovarjala; pren. srce odzvanja srcu // ekspr. odmevati, odbijati se: njegov krik je odzvanjal od skal; brezoseb. dal mu je tako klofuto, da je kar odzvanjalo ● ekspr. še vedno mu odzvanjajo v ušesih njegove besede še vedno jih sliši; knjiž. stolpna ura odzvanja osem bije, udarja; knjiž. v njenem glasu je odzvanjala žalost njen glas je izražal; star. mrliču so dolgo odzvanjali zvonili ♪
  18.      odzváti se  -zôvem se dov., odzvál se (á ó) 1. udeležiti se česa na poziv, povabilo, prošnjo: njihovim prireditvam se je vedno rad odzval / vabilu na večerjo se ni odzvala; odzvati se pozivu, na poziv sodišča / ponudbi se je odzval jo je sprejel 2. oglasiti se, odgovoriti: klicali so ga, pa se ni odzval / na trkanje se ni nihče odzval / odzvati se na telefonski klic // knjiž. spregovoriti, reči: odzvala se je z zvonkim glasom / ne grem z vami, se je odzval nenadoma 3. narediti kaj, pokazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, odnos, stanje pričakuje: dobrikanju deklet se je vedno odzval; čustveno se odzvati / poštenjak se bo na tako dejanje gotovo odzval; kot slikar se je odzval na dogodek tako, da ga je upodobil / na dražljaj se je organizem hitro odzval ● zastar. odzvati se nasvetu upoštevati ga; knjiž. odzvati se ukazu izpolniti ga; zastar. odzvala se je, da ne bo prišla sporočila, odgovorila ♪
  19.      odzvèn  -éna in -êna m (ȅ ẹ́, é) knjiž., redko razpravljanje v javnosti, ki ga povzroči kak dogodek; odmev: predstava je imela poseben odzven ♪
  20.      odzvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati zveneti: strune odzvenijo / ekspr. pesem je odzvenela prenehali so peti ● knjiž. ta doba je z vsemi dogodki glasno odzvenela v umetnosti se je zelo obravnavala v umetniških delih; knjiž. komedija bo v takem vzdušju lepo odzvenela imela bo velik odmev ♪
  21.      odzvòk  in odzvók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. 1. odmev: odzvok korakov / dogodek je imel močen odzvok 2. redko resonanca: zamolkel odzvok / ustni odzvok ♪
  22.      odzvoníti  -ím dov., odzvónil (ȋ í) 1. prenehati zvoniti: cerkovnik je odzvonil in zaklenil cerkev / ko zvonec odzvoni, se dijaki usujejo iz razredov // z zvonjenjem naznaniti: odzvoniti konec pouka / cerkovnik je odzvonil dan / brezoseb. poldne je že odzvonilo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža prenehanje obstajanja dosedanjega stanja, uspešnosti: z njegovo boleznijo ji je odzvonilo / zdaj je za vedno odzvonilo fantovi lenobi; njegovi slavi bo kmalu odzvonilo ● ekspr. je že tako, vsakemu enkrat odzvoni mora umreti ♪
  23.      odžágati  -am dov. (ȃ) 1. z žaganjem odstraniti: odžagati veje / ekspr. pri vojakih je izdiral zobe in tu in tam odžagal kako nogo kirurško odstranil 2. ekspr. odstaviti, odpustiti: direktorja so odžagali / odžagali so več delavcev odžágan -a -o: odžagana veja ♪
  24.      odžebráti  -ám dov. (á ȃ) 1. nar. koroško odmoliti: odžebral je večerno molitev in zaspal 2. ekspr. hitro in enolično odmoliti: odžebrali so in začeli jesti / odžebrati očenaš ♪
  25.      odžéjati  -am dov. (ẹ̑) zadovoljiti komu potrebo, željo po pijači: vino ga ni odžejalo; stekel je k studencu, da bi se odžejal; odžejati se s čajem; pren. odžejati hrepenenje po lepoti odžéjan -a -o: sit je in odžejan ♪

   25.578 25.603 25.628 25.653 25.678 25.703 25.728 25.753 25.778 25.803  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA