Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ko (2.501-2.525)
- dokomólčnica -e [u̯č] ž (ọ̑) med. obveza, ki sega do komolca: mavčna dokomolčnica ♪
- dokomólčnik -a [u̯č] m (ọ̑) nav. mn., redko iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav; narokavnik: nataknil si je črne dokomolčnike ♪
- dokončánje -a s (ȃ) glagolnik od dokončati: dokončanje začetih del; pooblastila prenehajo z dokončanjem postopka; zagotoviti sredstva za dokončanje zdravstvenega doma ♪
- dokončáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo ∙ vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je 2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti dokončán -a -o: po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano ♪
- dokončávati -am nedov. (ȃ) približevati se koncu dela: mizarji na stavbi že dokončavajo / takrat je dokončaval srednjo šolo ♪
- dokônčen -čna -o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; sodba je dokončna / ustvaril si je dokončno mnenje; zavzeti dokončno stališče ∙ publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan dokônčno prisl.: dokončno oblikovati; kdo bo o tem dokončno odločal? športno igrišče je treba dokončno urediti; dokončno redigirana drama; sam.: nočem trditi kaj dokončnega; ni še nič dokončnega ♪
- dokončeváti -újem nedov. (á ȗ) približevati se koncu dela: ali boš kmalu napravil? Pravkar dokončujem; dokončevati risbe ♪
- dokônčnost -i ž (ó) lastnost, značilnost dokončnega: dokončnost izdelkov / dokončnost mojega sklepa ni dovoljevala tveganja; v dokončnost tega, kar se je zgodilo, ni verjela; dokončnost odločbe / knjiž. dokončnost pesnikove lirike dovršenost, popolnost ♪
- dokopáti -kópljem tudi -ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ́, ȃ) 1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje 2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale 3. dodatno, zraven kopati: dokopal je še del jarka dokopáti se s kopanjem priti kam: komaj se je dokopal skozi sneg v zavetišče // ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: dokopati se do premoženja, do stanovanja; dokopati se do časti, oblasti; dokopati se do resnice; dolgo je trajalo, preden sem se dokopal do tega spoznanja ♪
- dokopávati se -am se nedov. (ȃ) ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa: počasi se je dokopaval do besednih pomenov; dokopavati se do spoznanja ♪
- dokoréj prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: dokorej ostanete tukaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih ne vem, dokorej bom danes delal ♪
- dokósiti -im dov. (ọ́) končati kosilo: ko je dokosil, je odšel ♪
- dokosíti -ím dov., dokósil; dokošèn (ȋ í) 1. končati košnjo: ko je dokosil, je naložil deteljo na voz 2. dodatno, zraven nakositi: voz še ni bil poln, zato je dokosil še nekaj trave ♪
- dokováti -kújem dov., dokovál (á ú) končati kovanje: dokoval je in odložil kladivo ♪
- dolgokocínast -a -o [u̯g] prid. (í) ki ima dolge kocine, dlake: dolgokocinasta žival / dolgokocinast kožuh ♪
- domenkováti se -újem se nedov. (á ȗ) dogovarjati se: domenkovati se z delavci ♪
- doskóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na doskok: doskočno mesto // šport. ki se da doseči s skokom kvišku: doskočni krogi ♪
- doskočíšče -a s (í) šport. kraj, mesto doskoka: skakalec je padel in se valil po doskočišču; naklon doskočišča / mivka za doskočišče pri skoku v višino ♪
- doskočíti -skóčim dov. (ȋ ọ̑) končati skok: padalec je doskočil in si odpel padalo // šport. narediti doskok: skakalec je lepo doskočil / doskočil je pri sto metrih ♪
- doskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) šport. zaključni del skoka: pri doskoku je padel; naši skakalci so se odlikovali z zanesljivimi doskoki ♪
- dotiskováti -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke ♪
- dovtipkovánje -a s (ȃ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: neslano dovtipkovanje ♪
- drakóničen -čna -o prid. (ọ́) drakonski: drakonični ukrepi ♪
- drakónski -a -o prid. (ọ̑) brezobziren, surov, krut: drakonski ukrepi, zakoni; drakonsko nasilje drakónsko prisl.: drakonsko kaznovati ♪
- drekobŕbec -bca m (ȓ) 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec ♪
2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601